Kdo zažiga evropska mesta?

Zadnjo soboto v oktobru so v berlinskem Prenzlauer Bergu letele steklenice, pirotehnika in jajca, na frankfurtski nakupovalni ulici Zeil pa so ropali trgovine. Val protestov mladih, ki se je začel v Franciji, je zdaj v Nemčiji, za njim pa se vlečejo izgredi mladih. Vprašanje, kdo priliva olje na ogenj, je upravičeno. Le da odgovor ni tako preprost, kot bi si mnogi želeli.

Kratek povzetek ne bo odveč, saj se je val širil hitro. Kot so pokazale dosedanje analize Innohuba, je račun že na pariških ulicah pristal pri podjetjih. V Franciji je gibanje srednješolcev raslo že tedne, ko so 17. oktobra protesti proti življenjskim stroškom in stanju šol ušli izpod nadzora po vsej državi. V Limogesu so zamaskirani protestniki zažgali 143 let staro mestno hišo, po besedah premierja Sébastiena Lecornuja pa so v vsej državi aretirali 1.200 ljudi. Teden pozneje so v italijanskih mestih letele steklenice in kamni, policija pa je v osmih mestih za kratek čas pridržala 371 ljudi, od tega 110 mladoletnikov. V Haagu so trgovci izložbe zabili z deskami že vnaprej, ko so po skupinah za sporočanje krožili pozivi na protest Gen Z, deloma tudi na izgrede in vandalizem, nekateri trgovci pa so prejeli grožnje.

V Nemčiji je pobuda Gen Z regelt za 31. oktober pozvala k mirnim protestom v približno tridesetih mestih. Po podatkih policije je bilo na ulicah več kot 65.000 ljudi, po navedbah organizatorjev okoli sto tisoč, zahteve pa so zadevale financiranje šol, življenjske stroške in podnebje ter nasprotovanje obveznemu služenju vojaškega roka. Dan je minil večinoma mirno. Večer ne. V Berlinu se je večerni sprevod, ločen od mirnega protesta pri Brandenburških vratih, odpravil z Rosenthaler Platza proti Prenzlauer Bergu, organizatorji protesta pri Brandenburških vratih pa so sporočili, da za večerni sprevod ne odgovarjajo. Policija je ocenila, da je bilo v sprevodu okoli 3.500 ljudi, čeprav so jih pričakovali 500. Iz sprevoda so metali steklenice in pirotehniko, proti bližnjim trgovinam kamne in jajca, 27 policistov je bilo lažje poškodovanih. V Frankfurtu je bilo poškodovanih več kot sto policistov, 54 aretiranih osumljencev pa je bilo starih od 13 do 29 let. Po navedbah tiskovne agencije dpa so po vsej državi opravili najmanj 250 aretacij.

Berlinski primer ima podrobnost, ki si zasluži pozornost. Po navedbah mestne uprave za notranje zadeve so na proteste mobilizirali tako levičarski ekstremisti kot akterji tako imenovanega ekstremizma, povezanega s tujino (auslandsbezogener Extremismus), cilj pa je bil verjetno ugrabiti proteste in jih radikalizirati. Zvezni urad za varstvo ustave je opozoril na enako: pridružili bi se lahko deli levičarske ekstremistične scene in posamezne skupine ekstremizma, povezanega s tujino. Nemški izraz označuje skrajne skupine, ki delujejo v Nemčiji, korenine pa imajo v tujih konfliktih, tudi na Bližnjem vzhodu. To je resno opozorilo, ni pa trditev, da bi kakšna tuja država upravljala berlinske ulice.

Kaj torej vemo o tujem vplivanju? Več, kot si mnogi mislijo. Francosko zunanje ministrstvo je 7. oktobra na pogovor poklicalo iranskega veleposlanika, ker so z uradnih računov iranskega zunanjega ministrstva širili lažne vsebine o srednješolskem gibanju; Pariz je te vsebine označil za popolnoma nesprejemljive. Evropska mreža nevladnih organizacij Alliance4Europe je pregledala več kot 547.000 objav v devetih jezikih. Po njenih ugotovitvah je ruska mreža Pravda o nemirih v Franciji objavila 1.018 člankov na 28 spletnih straneh, mreža botov, povezana z operacijo Doppelgänger, pa je poslala 639 usklajenih sporočil v francoščini, nemščini, angleščini in poljščini. V šestih tednih pred 17. oktobrom so zbrala približno 7,4 milijona ogledov. Eno od gesel mreže razkriva cilj: vsak evro, poslan v Kijev, je ukraden iz naše skupne blaginje.

Moskva ni ustvarila frustracije mladih, a stori vse, da bi se ta frustracija obrnila proti Ukrajini in Evropski uniji.

Enako pomembno je povedati, česa ne vemo. Predsednik Emmanuel Macron je dejal, da ni dokazov o tujem vmešavanju v same dogodke, čeprav je po njih prišlo do manipulacije z informacijami. Alliance4Europe pride do enakega sklepa: protesti so nastali v Franciji, dokazov o tujem pobudniku pa ni bilo mogoče najti. Neimenovani uradnik EU je za Euronews povedal, da EU nima informacij ali trdne potrditve, da bi za dogodki stala tuja manipulacija z informacijami, po poročanju Financial Timesa pa regulatorji EU preučujejo morebitno rusko, iransko in alžirsko spletno vplivanje. To je sum, ne ugotovljeno dejstvo. Kar zadeva Nemčijo, doslej v javnosti niso bili predstavljeni uradni podatki, da bi nasilje v Berlinu ali Frankfurtu organizirala tuja država. Odprto ostaja vprašanje, kdo je širil pozive k zbiranju in s katerih računov. To morajo razjasniti varnostni organi, ne kolumnist z ugibanjem.

Iz tega izhajata dve napaki, ki se jima mora Evropa izogniti. Prva je naivnost. Kremeljski scenarij je že leta enak: razpok ne izumlja, temveč jih išče in vanje zabija klin, zdaj pa so njegova sporočila v nemščini in poljščini krožila že tedne, preden se je v Frankfurtu razbilo prvo okno. Druga napaka je priročen grešni kozel. Če vsak kamen pripišemo Moskvi, se politiki poceni izmuznejo. V jedru protestov so cene, stanovanja, plače in propadajoče javne storitve, in to so resnične skrbi. Enako velja za razpravo o ozadju izgrednikov. Hessenski notranji minister Roman Poseck je nasilno skupino opisal kot pretežno priseljenskega porekla, po podatkih agencije dpa pa je bila večina aretiranih v Frankfurtu nemških državljanov. Noben od teh podatkov ne upravičuje stigmatiziranja celotne skupine prebivalstva, saj kaznivo dejanje vedno pripada storilcu.

Račun v vsakem primeru plača podjetnik. Na frankfurtskem Zeilu so izropali pet trgovin, v Berlinu so kamni leteli proti trgovinam v soseski, v Haagu pa so se vezane plošče na izložbah pojavile, še preden se je karkoli zgodilo. Nizozemski gospodarski združenji VNO-NCW in MKB-Nederland sta prizor označili za globoko žalosten. Malokateri lastnik majhne trgovine ob ulici ima oddelek za komuniciranje ali rezervni sklad. Večina ima soudeležbo pri zavarovanju, izgubljene večerne stranke in vprašanje, ali si bodo ljudje upali vrniti v središče mesta. Živahnost mesta temelji prav na takšnih trgovinah, ta pa je presenetljivo krhka.

Kaj torej storiti? Prvič, miren protest in nasilje je treba jasno ločiti: prvo je pravica, ki jo je treba varovati, drugo kaznivo dejanje, ki mu mora slediti hitra sodba. Drugič, akt EU o digitalnih storitvah je treba uporabiti s polno težo, saj platforme vse pogosteje pišejo resničnost. Platforme morajo usklajeno neavtentično širjenje ustaviti zdaj, Komisija pa ne sme čakati, da tveganje postane sistemsko. Zmogljivost za prepoznavanje tujega digitalnega vplivanja, kakršno ima francoski Viginum, sodi v vsako državo članico in v skupno sliko stanja. Tretjič, skrbi mladih glede stanovanj, šol in cen je treba vzeti resno, odgovor pa je v konkurenčnosti, delujočem enotnem trgu in odpravi ovir za stanovanjsko gradnjo. S subvencijami se tega ne reši.

O Ukrajini je treba govoriti odkrito, saj prav prek nje Kremelj poskuša preusmeriti frustracijo mladih. Trditev, da pomoč Ukrajini jemlje mladim, je zgodba, ki jo moskovske mreže pridno širijo. Resničnost je ravno nasprotna. Ukrajina brani svobodo in varnost vse Evrope, tudi tistih mladih Berlinčanov in Parižanov, ki zdaj zahtevajo boljšo prihodnost zase. Zato mora podpora Ukrajini ostati močna, vojaško, gospodarsko in politično. Ta podpora je obramba prihodnosti evropskih mladih, saj brez varnosti ni ne rasti ne naložb ne delovnih mest, ki jih mladi upravičeno zahtevajo. Lastne težave Rusije Evrope te odgovornosti ne odvezujejo, temveč jo povečujejo.

Ukrajinci sami kažejo, kaj je vztrajnost. V anketi Ameriške gospodarske zbornice v Ukrajini (AmCham Ukraine) in Citija, objavljeni junija, je bilo 92 odstotkov sodelujočih podjetij članic v polnem obratovanju sredi vojne polnega obsega, ki traja že več kot štiri leta, 87 odstotkov pa jih je naložbe nameravalo ohraniti ali povečati. Vsak evropski podjetnik razume, kaj to zahteva, ko rakete zadevajo infrastrukturo, zaposlene pa vpoklicujejo v vojsko. Ukrajinski podjetniki, vaša vztrajnost si zasluži spoštovanje vse Evrope. Pokonci držite svojo državo in s tem tudi del evropske varnosti, tega pa vam ne bi smelo biti treba početi sami.

Gen Z regelt je napovedala, da se bo udeležila novih protestov približno tri tedne po oktobrskih. Takrat bomo videli, ali se je Evropa naučila ločevati pristno skrb, ulično nasilje in tuje hujskanje. Če se ni, bodo račun znova plačali tisti, ki zjutraj dvignejo roleto svoje trgovine.

Viri

• Francosko zunanje ministrstvo: Iran – Convocation de l’ambassadeur de la République islamique d’Iran (7. 10. 2026) — Poziv iranskemu veleposlaniku na pogovor zaradi dezinformacij o srednješolskem gibanju
• Alliance4Europe: EU Unrest Report – How France’s October 2026 protests were manipulated, then retold abroad (10/2026) — Številke mrež Pravda in Doppelgänger, sklep o domačem izvoru protestov
• Euronews: No evidence foreign powers sparked Europe’s riots, but they exploited them (21. 10. 2026) — Izjave Macrona, Komisije in italijanskega obrambnega ministra
• Il Sole 24 Ore / Financial Times: EU investigates pro-Russian disinformation linked to street protests (21. 10. 2026) — Preiskava regulatorjev EU, pod sumom Rusija, Iran in Alžirija
• Euronews (nemška izdaja): Gen-Z-Proteste in Berlin – Radikale Gruppen übernehmen (31. 10. 2026) — Berlinski sprevod, število udeležencev in ocena uprave za notranje zadeve
• Stuttgarter Nachrichten: Bilanz einer Krawallnacht (1. 11. 2026) — 27 lažje poškodovanih policistov v Berlinu, novi protesti čez tri tedne
• dpa-AFX / ARIVA: Krawalle nach Jugend-Demos (1. 11. 2026) — Število udeležencev, aretirani v Frankfurtu in več kot 250 aretacij po vsej državi
• Euronews: Wages vs prices – the economic pressures behind Europe’s protests (19. 10. 2026) — Gospodarski vzroki protestov
• IamExpat: Shops in The Hague board up ahead of Gen Z protest on Saturday (30. 10. 2026) — Zaščita trgovin v Haagu in pozivi v skupinah za sporočanje
• NL Times: Interior minister: alarming messages about Gen Z riots in Dutch cities this weekend (30. 10. 2026) — Komentar VNO-NCW in MKB-Nederland, pozivi v skupinah za sporočanje
• ZDFheute: Krawalle und Plünderungen überschatten “Gen Z regelt” (1. 11. 2026) — Dogodki v Frankfurtu, Kölnu in Berlinu, komentarji oblasti
• Münchner Merkur / leinetal24: Verfassungsschutz warnt vor Linksextremisten (28. 10. 2026) — Predhodno opozorilo Zveznega urada za varstvo ustave
• France 24: Yellow vests throw their weight behind mounting student protests (17. 10. 2026) — Dogodki v Franciji 17. oktobra, mestna hiša v Limogesu in aretacije
• Euronews: Protests sweep across Europe (24. 10. 2026) — Pridržanja v Italiji in mladoletniki
• AmCham Ukraine: 92% operational, 87% investing – business confidence in Ukraine remains strong amid Russia’s war (23. 6. 2026) — Anketa AmCham Ukrajina in Citija med podjetji članicami: delovanje in naložbeni nameni med vojno