Kupna moč kopni, medtem ko 33 milijard evrov spi na računih

Medtem ko 86 odstotkov slovenskih prihrankov leži na vpogled brez obresti, podjetniki iščejo pametnejše načine, kako svoj denar postaviti v pogon.

Trideset tri milijarde evrov. Toliko imajo Slovenci trenutno shranjenega na bančnih računih, a kar 86 odstotkov te vsote leži na vpogled, torej brez obresti in brez donosa. Podatek je izpostavil Bojan Ilijanić, direktor sektorja prodaje in marketinga v družbi za upravljanje Sava Infond, v pogovoru za podkast Moč gospodarstva, ki ga vodi Marjana Kristan Fazarinc za časnik Delo. Kupna moč Slovencev se medtem krči, medtem ko ogromna vsota denarja preprosto čaka na računu, ne da bi prinašala karkoli.

Zakaj 86 odstotkov prihrankov ne prinaša obresti?

Vpogledni depozit je denar, ki je vedno takoj na voljo – lahko ga dvignete ali porabite v trenutku. Prav ta dostopnost pa ima svojo ceno: banke zanj praviloma ne plačujejo obresti ali so te simbolične. Nasprotje so vezane vloge in naložbeni skladi, kjer varčevalec za nekoliko manjšo likvidnost v zameno dobi možnost donosa.

Ilijanić je v oddaji povedal, da gre za nekaj, česar slovensko gospodarstvo v takšnem obsegu še ni poznalo:

Slovenci še nikoli v zgodovini nismo imeli toliko denarja, ki ne bi delal nič.

Kaj denar na banki stane podjetnike in gospodinjstva?

Naslov oddaje je šel še korak dlje: po njeni oceni naj bi Slovenci samo v zadnjem letu izgubili za milijardo evrov kupne moči. Razlaga je preprosta – ko je inflacija višja od obrestne mere na vpoglednem računu, denar iz leta v leto kupi manj, čeprav se številka na izpisku ne spremeni. Za gospodinjstvo to pomeni tiho izgubo, za podjetje pa lahko pomeni razliko med tem, ali bo v prihodnjem letu lahko investiralo v rast ali le krpalo primanjkljaj.

Zanimivo je, da medtem ko varčevalci ostajajo brez donosa, imajo banke same iz upravljanja s kapitalom pogosto zelo dobre rezultate – podobno kaže tudi pregled poslovnih rezultatov ameriških bank, kjer se razkorak med donosnostjo bank in donosnostjo navadnega varčevalnega računa jasno vidi.

Stroški, ki jih na koncu plačajo podjetja

Izguba kupne moči se ne ustavi pri posamezniku. Višji stroški energije, dela in surovin se prej ali slej prevalijo na podjetja, kar nazorno kaže tudi primer pariških ulic, kjer račun za nemire plačujejo podjetja. Podjetnik, ki ima presežek denarja parkiran na vpogled, tako izgublja na dveh frontah hkrati: enkrat zaradi inflacije, drugič zaradi tega, da ta denar ne pomaga financirati lastne rasti.

Širša evropska slika

Slovenija s tem ni izjema. Podobne razmere, ko velik del prihrankov ne prinaša nobenega donosa, poznajo tudi druge evropske države, kar je eden od razlogov, zaradi katerih se v Bruslju vse pogosteje govori o poglobitvi evropske unije kapitalskih trgov. Cilj je preprost: če bi se prihranki evropskih gospodinjstev lažje pretvorili v naložbe v evropska podjetja, bi imela celina manj razlogov, da je pri financiranju rasti odvisna od ameriškega ali azijskega kapitala. Za slovenske podjetnike to pomeni, da vprašanje, kam z denarjem, ni le osebna odločitev, temveč del širšega vprašanja o tem, kako samostojno in konkurenčno bo evropsko gospodarstvo ostalo v naslednjem desetletju.

Kam lahko podjetje usmeri prosti denar namesto vpogleda?

Odgovor ni enoznačen in ni brez tveganja – nobena naložba ni brez tveganja, in donosi iz preteklosti niso zagotovilo za prihodnost. Vendar imajo podjetja in posamezniki na voljo več poti kot le vpogledni račun: vezane vloge, naložbene sklade, ki jih upravljajo družbe kot Sava Infond, ali pa preprosto vlaganje nazaj v lastno podjetje.

Za marsikaterega podjetnika je prava rast dosegljiva brez velikega zunanjega kapitala. Dovolj zgovoren je primer podjetja, ki je z organskim trženjem zgradilo 22 milijonov evrov letnih prihodkov brez agresivnega zunanjega financiranja. Podobno slovenski startupi vse bolj gledajo na mesečni redni prihodek namesto samo števila uporabnikov – kar je v bistvu enaka logika kot pri varčevanju: številka je vredna toliko, kolikor dejansko prinaša, ne glede na to, kako velika je na papirju.

Glavna lekcija: naj denar dela, ne čaka

Kupna moč ni abstrakten pojem iz ekonomskih učbenikov – vsak mesec jo občuti vsako gospodinjstvo in vsako podjetje, ki plačuje položnice po novih, višjih cenah. Denar, ki ne dela nič, je denar, ki dan za dnem izgublja vrednost.

Za slovenske podjetnike je sporočilo oddaje Moč gospodarstva jasno: presežnega denarja se ne splača kopičiti na vpoglednem računu ‘za vsak primer’. Bolje je skupaj z računovodjo ali finančnim svetovalcem enkrat na leto preveriti, koliko denarja podjetje dejansko potrebuje takoj dostopnega, in preostanek premišljeno usmeriti – v rast, v varčevanje z donosom ali v kombinacijo obojega. Pri tem ni treba čez noč zastaviti vsega premoženja v tvegane naložbe – dovolj je že, da podjetnik enkrat letno preračuna, koliko ‘varnostne blazine’ resnično potrebuje, in presežka ne pusti, da leta leži brez namena. Majhen korak, ki na dolgi rok odloča, ali bo kupna moč ostala nedotaknjena ali bo tiho izginila.

https://www.youtube.com/watch?v=lbtMnJf2a40

Viri

• Moč gospodarstva: Slovenci smo samo v zadnjem letu izgubili za milijardo evrov kupne moči — Podkast časnika Delo, voditeljica Marjana Kristan Fazarinc, gost Bojan Ilijanić (Sava Infond)