Ali Slovenija raste zaradi trga? Delovna ura, javni sektor in dolg v primerjavi z EU

Rast bruto domačega proizvoda običajno sprejmemo kot dobro novico. Stopnja rasti pa sama po sebi ne pove, od kod rast prihaja. Ali ga ustvarjajo podjetja, ki svoje izdelke in storitve prodajajo na trgu, ali javne storitve, katerih vrednost se v nacionalnih računih oceni na podlagi stroškov? In koliko rasti je financirane z zadolževanjem? Pregledala sem najnovejše podatke Eurostata za vseh 27 držav članic EU. Podrobneje se posvečam Sloveniji, za primerjavo pa sem izbrala Hrvaško, Avstrijo in Češko. Zanimata me dve vprašanji: koliko dodane vrednosti ustvari ena opravljena delovna ura in ali je bila rast v obdobju 2019–2025 rast tržnega sektorja ali širjenje javnega sektorja.

Za kaj gre

Ko primerjamo produktivnost med državami, je po mojem mnenju najpoštenejši posamični kazalnik dodana vrednost na opravljeno delovno uro. Dodana vrednost je vrednost proizvodnje, zmanjšana za vmesno porabo, torej za kupljeno blago in storitve, ki se porabijo v proizvodnji. Opravljene ure upoštevajo tudi delo s krajšim delovnim časom in dopuste, zato primerjava ni popačena tako kot pri izračunu na zaposlenega. Kazalnik sem izračunala za vsako državo in dejavnost v tekočih cenah v evrih in po standardu kupne moči (PPS, purchasing power standard, umetna valuta, ki izravna razlike v ravni cen med državami). Znesek v evrih pove, koliko je ura dela vredna na mednarodnem trgu, znesek v PPS pa, koliko je z njo mogoče kupiti doma.

Drugo vprašanje zadeva javni sektor, pri tem pa je treba biti natančen, saj statistika povsod ne meri enako. Najnatančnejše merilo je sektor država (S13), ki zajema centralno državo, občine in sklade socialne varnosti. Delež sektorja S13 v zaposlenosti je v Eurostatovih podatkih na voljo le za osem držav članic, Slovenije med njimi ni. Zato se večinoma opiram na skupino dejavnosti O–Q: javna uprava in obramba, izobraževanje ter zdravstvo in socialno varstvo. To je približno merilo javnega sektorja, ne javni sektor sam. V to skupino spadajo tudi zasebne ambulante in koncesionarji, zasebni vrtci in šole, zasebni domovi za starejše ter nevladne organizacije, ki izvajajo oskrbo. Po drugi strani javni zaposlovalci delujejo tudi v drugih dejavnostih.

Kaj kažejo podatki

Vrednost delovne ure: Slovenija v sredini lestvice

Ura dela, opravljena v Sloveniji, je leta 2025 v povprečju ustvarila 35,7 evra dodane vrednosti. Povprečje EU27 je bilo 47,8 evra, zato je Slovenija zaostajala za 25,3 % in se uvrstila na 14. mesto med državami članicami. V desetih letih se je kazalnik v tekočih cenah povečal z 20,8 evra. Hrvaška je dosegla 22,7 evra (začasni podatek), Avstrija 63,8 evra, Češka pa 32,1 evra. Na vrhu sta bili Irska (124,3 evra) in Luksemburg (108,9 evra, začasni podatek), na dnu pa Bolgarija s 17,4 evra (začasni podatek). Irsko številko napihujejo intelektualna lastnina in knjiženje dobičkov multinacionalk, zato ne opisuje produktivnosti irskega dela kot takega.

Po upoštevanju kupne moči se slika izboljša. Slovenskih 40,7 PPS na uro je za 14,8 % pod povprečjem EU, po tem kazalniku pa je Slovenija uvrščena na 13. mesto. Ravni cen v Sloveniji so nižje od povprečja EU, zato ura dela doma kupi več, kot nakazuje znesek v evrih. Hrvaška doseže 30,7 PPS (začasni podatek), Avstrija 55,9 PPS, Češka pa 38,8 PPS. Razlika v evrih torej v veliki meri odraža ravni cen in plač, ne le učinkovitosti dela.

Slika 1. Bruto dodana vrednost na opravljeno delovno uro, v evrih, tekoče cene, 2025. p = začasni podatek. Vir: Eurostat, nama_10_a10 in nama_10_a10_e, lastni izračun.

V tržnem sektorju so razmerja podobna kot v celotnem gospodarstvu. Tržni sektor tu pomeni dejavnosti B–N brez poslovanja z nepremičninami (L). Ura dela v slovenskem tržnem sektorju je ustvarila 37,0 evra, na Hrvaškem 22,3 evra (začasni podatek), v Avstriji 62,5 evra, na Češkem pa 30,5 evra. Povprečje EU27 je bilo 46,6 evra. Poslovanje z nepremičninami izpustim, ker dodana vrednost te dejavnosti vključuje imputirano najemnino lastnikov, ki živijo v lastnih stanovanjih in hišah, kar umetno napihne znesek na uro. Merjeno v PPS je Slovenija v tržnem sektorju s 42,1 enote na uro uvrščena na 13. mesto.

Preglednica 1 združuje vrednosti ure za Slovenijo in primerjalne države. Zadnji stolpec prikazuje isti kazalnik deset let prej, zato je razvidno, koliko se je nominalna vrednost ure povečala. Nominalna rast vključuje tudi inflacijo, zato ni enaka rasti produktivnosti.

Država	€/uro 2025	PPS/uro 2025	Tržni sektor, €/uro	Razlika do EU27, % (€/uro)	€/uro 2015
Slovenija	35,7	40,7	37,0	−25,3	20,8
Hrvaška	22,7 p	30,7 p	22,3 p	−52,5 p	12,2
Avstrija	63,8	55,9	62,5	33,3	44,3
Češka	32,1	38,8	30,5	−32,9	17,0
EU27	47,8	47,8	46,6	–	33,9

Zemljevid prikazuje isti kazalnik za vso EU. Pas najdražjih ur se razteza od Irske prek Beneluksa in Nemčije do nordijskih držav in Avstrije. Slovenija je na meji med tem pasom in vzhodnim delom Unije: ura dela v evrih je vredna opazno manj kot pri severnem sosedu, a več kot v večini novejših članic, s katerimi Slovenijo pogosto primerjamo.

Zemljevid 1. Bruto dodana vrednost na opravljeno delovno uro, v evrih, tekoče cene, 2025. p = začasni podatek. Vir: Eurostat, nama_10_a10 in nama_10_a10_e, lastni izračun.

Dejavnosti v Sloveniji

Za slovenskim povprečjem se skrivajo velike razlike med dejavnostmi. Preglednica prikazuje dodano vrednost na uro za vsako dejavnost, njen delež v vseh opravljenih urah in v celotni dodani vrednosti ter indeks, v katerem je povprečje celotnega gospodarstva 100.

Dejavnost (SKD / NACE)	€/uro	PPS/uro	Delež ur, %	Delež dodane vrednosti, %	Indeks (celotno gospodarstvo = 100)
A Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo	8,9	10,2	7,0	1,8	25
B–E Industrija in energetika	40,8	46,5	21,7	24,8	114
– od tega C Predelovalne dejavnosti	38,3	43,6	19,7	21,1	107
F Gradbeništvo	31,3	35,7	7,6	6,7	88
G–I Trgovina, promet, gostinstvo	34,0	38,7	20,8	19,8	95
J Informacijske in komunikacijske dejavnosti	45,0	51,3	3,6	4,6	126
K Finančne in zavarovalniške dejavnosti	103,7	118,2	1,8	5,1	290
L Poslovanje z nepremičninami*	314,4	358,4	0,8	7,1	880
M–N Strokovne, znanstvene, tehnične, administrativne in podporne dejavnosti	27,4	31,2	13,0	10,0	77
O–Q Javna uprava, izobraževanje, zdravstvo in socialno varstvo	32,8	37,4	19,6	18,0	92
R–U Druge storitvene dejavnosti	20,3	23,2	4,0	2,3	57

Slovenija, 2025, tekoče cene. *Dodana vrednost poslovanja z nepremičninami vključuje imputirano najemnino za bivanje v lastnem stanovanju ali hiši, za katero niso potrebne delovne ure. Zato znesek na uro v tej dejavnosti ne opisuje produktivnosti. Za PPS je uporabljena pariteta kupne moči celotnega gospodarstva. Vir: Eurostat, nama_10_a10 in nama_10_a10_e, lastni izračun.

Preglednica pokaže jasno industrijsko jedro slovenskega gospodarstva. Industrija in energetika imata indeks 114, predelovalne dejavnosti pa z 38,3 evra na uro ustvarijo 21,1 % celotne dodane vrednosti. Po vrednosti ure v predelovalnih dejavnostih je Slovenija uvrščena na 13. mesto v EU. Nad povprečjem so tudi finančne dejavnosti (indeks 290) ter informacijske in komunikacijske dejavnosti (126). Opazno pod povprečjem so strokovne in podporne storitve (77), ki zajemajo 13,0 % vseh ur. V to skupino spadajo tudi zaposlovanje prek agencij in druge podporne storitve z nižjo dodano vrednostjo. Na skupino O–Q odpade 19,6 % opravljenih ur in 18,0 % dodane vrednosti. To ne pomeni, da medicinske sestre ali učitelji slabo opravljajo svoje delo. V nacionalnih računih se vrednost javne storitve oceni po njenih stroških, predvsem plačah in stroških kapitala. Ker se storitev ne prodaja po tržni ceni, kazalnik ne more povedati, ali bi bila njena dejanska vrednost višja.

Preglednica 2 primerja iste dejavnosti v Sloveniji, na Hrvaškem, v Avstriji, na Češkem in v EU27. Iz nje je razvidno, v katerih dejavnostih je razlika do sosedov največja in v katerih najmanjša. Poslovanje z nepremičninami je izpuščeno iz enakega razloga kot zgoraj.

Dejavnost	Slovenija	Hrvaška	Avstrija	Češka	EU27
Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo	8,9	17,2 p	19,1	24,2	19,8
Industrija in energetika	40,8	18,7 p	80,1	33,3	57,7
od tega predelovalne dejavnosti	38,3	18,7 p	71,4	29,7	53,5
Gradbeništvo	31,3	23,4 p	54,7	23,0	35,1
Trgovina, promet, gostinstvo	34,0	20,3 p	52,5	23,5	36,2
Informacijske in komunikacijske dejavnosti	45,0	29,4 p	76,6	66,8	72,1
Finančne in zavarovalniške dejavnosti	103,7	47,4 p	106,4	72,5	94,3
Strokovne, znanstvene, tehnične in podporne dejavnosti	27,4	25,6 p	51,2	25,9	43,9
Javna uprava, izobraževanje, zdravstvo in socialno varstvo	32,8	17,9 p	56,9	25,3	41,1
Kultura, rekreacija in druge storitvene dejavnosti	20,3	18,1 p	42,4	19,5	26,6
Celotno gospodarstvo	35,7	22,7 p	63,8	32,1	47,8

Kako velik je javni sektor?

V dejavnostih O–Q je leta 2025 delalo 19,9 % vseh zaposlenih v Sloveniji, leta 2015 pa 18,9 %. Ta številka vključuje tudi zasebne izvajalce, zato ni enaka zaposlenosti v sektorju država. Po tem kazalniku je Slovenija uvrščena na 23. mesto, torej med države z manjšim deležem. Povprečje EU27 je bilo 24,4 %, na Hrvaškem 22,7 % (začasni podatek), v Avstriji 24,5 %, na Češkem pa 20,3 %. Največji delež je imela Švedska (34,3 %). Švedski primer pokaže, zakaj je treba s približnim merilom ravnati previdno: za Švedsko je na voljo tudi pravi podatek za sektor S13, po katerem je v sektorju država delalo 28,6 % zaposlenih, kar je opazno manj od deleža skupine O–Q.

Slika 2. Delež dejavnosti O–Q v zaposlenosti, %, 2025. Približno merilo javnega sektorja, ki vključuje tudi zasebne izvajalce. Vir: Eurostat, nama_10_a10_e, lastni izračun.

Velikost javnega sektorja lahko ocenimo tudi prek mase plač. Plače in prispevki delodajalcev, ki jih izplača sektor država, so v Sloveniji predstavljali 23,7 % vseh sredstev za zaposlene v gospodarstvu. Po tem kazalniku je Slovenija uvrščena na 16. mesto v EU. Na Hrvaškem je bil ta delež 27,5 % (začasni podatek), v Avstriji 22,4 %, na Češkem 22,3 %, povprečje EU27 pa 21,5 %. Pri Sloveniji sta kazalnika na videz v nasprotju: delež skupine O–Q v zaposlenosti je pod povprečjem EU, delež države v masi plač pa nad njim. Ena od možnih razlag je, da so plače v sektorju država razmeroma visoke v primerjavi s preostalim gospodarstvom, druga, da del zaposlenih v sektorju država dela zunaj dejavnosti O–Q, na primer v javnih podjetjih in agencijah. Ti podatki ne omogočajo presoje, katera razlaga prevladuje.

V preglednici 3 sta oba kazalnika drug ob drugem. Namerno ju ločujem: delež skupine O–Q opisuje dejavnosti, deleža sektorja S13 pa državo kot delodajalca. Kjer Eurostat deleža sektorja S13 v zaposlenosti ne objavlja, v celici piše »ni podatka«, polje pa ni zapolnjeno s številko za O–Q.

Država	O–Q, % zaposlenih 2015	O–Q, % zaposlenih 2025	S13, % zaposlenih	S13, % mase plač 2025
Slovenija	18,9	19,9	ni podatka	23,7
Hrvaška	21,2	22,7 p	ni podatka	27,5 p
Avstrija	22,9	24,5	ni podatka	22,4
Češka	18,0	20,3	ni podatka	22,3
EU27	23,7	24,4	ni podatka	21,5

Od kod je prišla rast po letu 2019

To je osrednja ugotovitev članka. Bruto dodana vrednost Slovenije v stalnih cenah se je od leta 2019 do leta 2025 povečala za 14,5 %. Obseg tržnega sektorja je bil leta 2025 za 15,9 % večji kot leta 2019, opravljene ure v njem pa so se povečale za 5,6 %. Produktivnost na uro v tržnem sektorju se je torej izboljšala za 9,7 %. Obseg skupine O–Q se je hkrati povečal za 14,8 %, njene ure pa za kar 13,5 %. Ko rast razstavimo na sestavine, tržni sektor pojasni 10,85 odstotne točke, skupina O–Q 2,44 točke, druge dejavnosti (A, L in R–U) pa 0,74 točke.

Slika 3. Obseg bruto dodane vrednosti leta 2025 (2019 = 100), tržni sektor B–N brez L in O–Q, verižni indeks obsega. p = začasni podatek. Vir: Eurostat, nama_10_a10 (CP_MNAC, PYP_MNAC), lastni izračun.

V primerjalnih državah so bili tokovi različni. Na Hrvaškem se je obseg tržnega sektorja povečal za 28,8 %, skupine O–Q pa za 17,3 % (oba podatka začasna), tako da je tržni sektor k rasti prispeval 17,91 odstotne točke. Češki tržni sektor je zrasel za 5,2 %, skupina O–Q pa za 10,1 %. Avstrija je nasprotni primer: tržni sektor je skoraj stagniral (1,1 %), skupina O–Q pa se je povečala za 11,3 %, zato je bil prispevek skupine O–Q (2,08 točke) večji od prispevka tržnega sektorja (1,10 točke). V EU27 sta oba dela rasla približno enako, tržni sektor za 8,0 %, skupina O–Q pa za 8,2 %.

Podatki o BDP kažejo v isto smer. Stopnje rasti slovenskega BDP so bile v zadnjih letih 2,6 % (2022), 2,6 % (2023), 2,0 % (2024) in 1,5 % (2025), torej se rast umirja.

Zemljevid 2. Sprememba obsega bruto domačega proizvoda 2019–2025, %, verižni indeksi obsega. p = začasni podatek. Vir: Eurostat, nama_10_gdp, lastni izračun.

Zemljevid pokaže, da je Slovenija v zgornji polovici Unije, ne pa med najhitrejšimi. Slovenski BDP v stalnih cenah se je od leta 2019 do leta 2025 povečal za 13,5 %, skoraj dvakrat toliko kot BDP EU27 (7,4 %). Hitreje so rasle predvsem države na jugu in vzhodu, med njimi Hrvaška s 23,4 % (začasni podatek), Poljska z 18,5 % in Bolgarija s 17,8 % (začasni podatek), na vrhu pa so Irska, Malta in Ciper, katerih številke odražajo knjiženja multinacionalk in občutljivost majhnih gospodarstev. Češki BDP se je povečal za 5,4 %, avstrijski pa le za 3,3 %, s čimer je Avstrija skupaj z Nemčijo in Finsko med najpočasnejšimi. Slovenija je torej rasla hitreje od obeh zahodnih in severnih sosed, s katerima je gospodarsko najtesneje povezana.

Preglednica 4 razstavi rast na sestavine. Prvi stolpec je sprememba BDP, naslednja dva kažeta, koliko se je spremenil obseg tržnega sektorja in skupine O–Q, zadnji trije pa, koliko odstotnih točk je vsaka skupina prispevala k rasti bruto dodane vrednosti.

Država	BDP, sprememba v %	Dodana vrednost tržnega sektorja, sprememba v %	Dodana vrednost O–Q, sprememba v %	Prispevek tržnega sektorja, o. t.	Prispevek O–Q, o. t.	Prispevek drugih dejavnosti, o. t.
Slovenija	13,5	15,9	14,8	10,85	2,44	0,74
Hrvaška	23,4 p	28,8 p	17,3 p	17,91 p	2,88 p	2,07 p
Avstrija	3,3	1,1	11,3	1,10	2,08	1,20
Češka	5,4	5,2	10,1	3,60	1,58	0,56
EU27	7,4	8,0	8,2	5,32	1,55	1,28

Dolgoročno je slika podobna. Od leta 2015 do leta 2025 se je slovenski tržni sektor povečal za 41,5 %, dejavnosti O–Q pa za 24,0 %. Tržni sektor je k rasti prispeval 25,46 odstotne točke, skupina O–Q pa 3,73 točke. Slovenska rast torej ni le posledica okrevanja po pandemiji, ampak daljšega trenda.

Dolg, izdatki in obramba

Razmerje med javnim dolgom in BDP se je v Sloveniji od leta 2019 do leta 2025 skoraj ohranilo: s 66,0 % na 65,7 %, kar je zmanjšanje za 0,3 odstotne točke. Leta 2008 je razmerje znašalo le 21,9 %, leta 2015 pa kar 83,4 %, kar odraža posledice finančne krize in sanacije bank. V evrih se je dolg od leta 2019 do leta 2025 povečal za približno 14.530 milijonov evrov, nominalni BDP pa za 23.014 milijonov evrov. Na vsak evro rasti nominalnega BDP je torej prišlo 0,63 evra novega dolga. Na Hrvaškem je bilo to razmerje 0,35 (začasni podatek), v Avstriji 1,12, na Češkem 0,74, v EU27 pa 0,94.

Slika 4. Konsolidirani bruto dolg sektorja država (po postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem), % BDP, 2019 in 2025. Vir: Eurostat, gov_10dd_edpt1.

Skupni izdatki sektorja država so v Sloveniji leta 2025 znašali 49,6 % BDP, po tem kazalniku pa je Slovenija uvrščena na 10. mesto v EU. Leta 2019 so znašali 43,8 %, kar pomeni opazen dvig. Državna potrošnja se je hkrati povečala z 18,5 % na 21,5 % BDP. Proračun sektorja država je imel leta 2019 presežek v višini 0,7 % BDP, leta 2024 primanjkljaj 0,9 %, leta 2025 pa primanjkljaj 2,5 %. Hrvaško razmerje dolga se je zmanjšalo s 70,9 % na 56,3 %. Avstrijsko se je povečalo s 71,0 % na 81,5 %, primanjkljaj pa je leta 2025 znašal 4,2 % BDP. Češko razmerje dolga se je povečalo z 29,6 % na 44,3 %, kar je še vedno precej pod slovensko ravnjo.

Preglednica 5 povzema javne finance Slovenije in primerjalnih držav: razmerje dolga v letih 2019 in 2025, njegovo spremembo, skupne javne izdatke in izdatke za obrambo.

Država	Dolg 2019	Dolg 2025	Sprememba dolga 2019–2025, o. t.	Javni izdatki 2025	Izdatki za obrambo 2024
Slovenija	66,0	65,7	−0,3	49,6	1,4
Hrvaška	70,9	56,3	−14,6	50,1	1,5
Avstrija	71,0	81,5	10,5	55,2	0,7
Češka	29,6	44,3	14,7	43,2	1,3
EU27	77,5	81,7	4,2	49,5	1,5

Obramba ni glavno gibalo slovenskih številk, vendar hitro raste. Izdatki sektorja država za obrambo (klasifikacija COFOG, skupina GF02) so se v Sloveniji od leta 2019 do leta 2024 povečali z 1,0 % na 1,4 % BDP, v evrih pa s 471 na 952 milijonov evrov, torej za 102 %. Investicije v obrambo so se povečale s 41 na 299 milijonov evrov. Pri tem je pomembna metodološka opomba: orožni sistemi se v nacionalnih računih knjižijo kot investicije šele ob dobavi, zato se plačila za večje nabave lahko pokažejo z zamikom. Na Češkem so izdatki za obrambo leta 2024 znašali 1,3 % BDP, investicije v obrambo pa so se povečale z 279 na 1.193 milijonov evrov. Avstrija je za obrambo namenila 0,7 % BDP, Hrvaška pa 1,5 %. Podatek COFOG ni enak Natovi opredelitvi obrambnih izdatkov, ki je širša.

Kaj to pomeni

Najprej dejstva, nato razlaga

Dejstva so naslednja. Obseg proizvodnje slovenskega tržnega sektorja je bil leta 2025 opazno večji kot leta 2019, tržni sektor pa pojasni daleč največji del rasti skupne dodane vrednosti. Skupina O–Q je rasla skoraj enako hitro kot tržni sektor, a predvsem z dodatnimi urami, ne z višjo izmerjeno produktivnostjo. Razmerje dolga se ni bistveno spremenilo, čeprav so se izdatki sektorja država kot delež BDP povečali in je proračun iz presežka prešel v primanjkljaj.

Moja razlaga je, da je bila slovenska rast od leta 2019 do leta 2025 uravnotežena: rast tržnega sektorja je nosila večino skupne rasti, javne storitve pa so se širile vzporedno, z več zaposlenimi in urami. Po tem se Slovenija razlikuje tako od Avstrije, kjer je tržni sektor skoraj obstal, kot od Hrvaške, kjer je tržni sektor rasel izrazito hitreje od javnega dela. Opozoriti pa moram na dvoje. Produktivnost na uro v slovenski skupini O–Q se je od leta 2019 do leta 2025 izboljšala le za 1,2 %, kar pomeni, da je bila rast obsega skoraj v celoti posledica več opravljenih ur. In rast BDP se je v zadnjih letih upočasnila, primanjkljaj pa povečal. Vprašanje je, ali bo tržni sektor lahko še naprej financiral rast javnih storitev, ki jih bo staranje prebivalstva še dodatno zahtevalo.

Avstrija in Češka: soseda z različnima zgodbama

Avstrija je bogatejša soseda in pomembna gospodarska partnerica: ura dela tam velja 63,8 evra. Kljub temu je avstrijski tržni sektor od leta 2019 do leta 2025 zrasel le za 1,1 %, opravljene ure v njem pa so se zmanjšale za 1,3 %. Rast je tam prišla predvsem iz skupine O–Q (11,3 %), razmerje dolga pa se je povečalo za 10,5 odstotne točke, na 81,5 % BDP. Z izdatki sektorja država v višini 55,2 % BDP je Avstrija uvrščena na 3. mesto v EU. Češka je industrijsko gospodarstvo, podobno slovenskemu, a je njen tržni sektor rasel počasneje (5,2 %), razmerje dolga pa se je povečalo za 14,7 odstotne točke. Primerjava pokaže, da je Slovenija v tem obdobju združila soliden razvoj tržnega sektorja s stabilnim razmerjem dolga, kar v regiji ni samoumevno.

Kje gre lahko razlaga predaleko

Svoj sklep presojam tudi kritično. Prvi pomislek zadeva merjenje: obseg javnih storitev se meri predvsem prek vložkov, zato povečanje ur skoraj samodejno poveča zabeleženo proizvodnjo. Nizka rast produktivnosti v skupini O–Q zato več pove o načinu merjenja kot o dejanski učinkovitosti zdravstva ali šolstva. Drugi pomislek zadeva obdobje: v ta leta padejo pandemija, energetska kriza, poplave leta 2023 in hiter dvig obrestnih mer. Izhodiščno leto vpliva na rezultat. Tretji zadeva izračun: vsota prispevkov k rasti je približek, zato se deli ne seštejejo natančno v skupno rast. Četrti je, da statistična povezanost ne dokazuje vzročnosti. Podatki ne povedo, ali je rast tržnega sektorja omogočila rast javnih izdatkov ali so javni izdatki in evropska sredstva spodbudili tržni sektor. Obe razlagi se ujemata z istimi številkami. Nazadnje stabilno razmerje dolga deloma izhaja iz visoke inflacije, ki je povečala nominalni BDP, medtem ko obstoječi dolg ostaja enak, zato ga ne bi smeli razumeti kot dokaz o strukturno uravnoteženih javnih financah.

Kaj to pomeni za podjetnika

Makroekonomske številke se zdijo oddaljene, ko v lastnem podjetju razmišljate o prihodkih prihodnjega meseca. Kljub temu je iz njih mogoče izluščiti nekaj praktičnih opažanj. Označujem jih kot razlage, saj podatki govorijo o gospodarstvu kot celoti, ne o posameznem podjetju.

1. Domači trg je rasel prek tržnega sektorja

Dejstvo: obseg slovenskega tržnega sektorja je bil leta 2025 za 15,9 % večji kot leta 2019, produktivnost na uro v njem pa se je izboljšala za 9,7 %. Razlaga: povpraševanje na domačem trgu je raslo hitreje kot v večjem delu EU, zato je bilo prostora za rast tudi brez izvoza. Rast BDP se je v zadnjih letih umirila, zato se je smiselno vprašati, ali poslovni načrt še vedno predpostavlja tempo iz let okrevanja.

2. Javni naročnik je pomemben, proračun pa v primanjkljaju

Dejstvo: sektor država izplača 23,7 % vseh sredstev za zaposlene, skupni javni izdatki so leta 2025 znašali 49,6 % BDP, proračun pa je imel primanjkljaj v višini 2,5 % BDP. Razmerje dolga je ostalo pri 65,7 %. Razlaga: ministrstva, občine, bolnišnice in šole so za mnoga podjetja pomembni kupci. Prehod iz presežka v primanjkljaj nakazuje, da bodo proračuni lahko postali strožji. Če velik del prihodkov prihaja iz javnih naročil, se je dobro pripraviti na ostrejšo cenovno konkurenco in daljše roke odločanja.

3. Ura dela je cenejša kot v Avstriji, a ustvari tudi manj

Dejstvo: ura dela v Sloveniji je ustvarila 35,7 evra dodane vrednosti, v Avstriji 63,8 evra, povprečje EU27 pa je bilo 47,8 evra. Razlike med dejavnostmi so velike: finančne dejavnosti 103,7 evra, informacijske in komunikacijske dejavnosti 45,0 evra, trgovina, promet in gostinstvo pa 34,0 evra na uro. Razlaga: nižja raven cen in plač je prednost na izvoznih trgih, vendar se zmanjšuje, ko plače rastejo. Dolgoročno se dobičkonosnost gradi tako, da vsaka ura ustvari več vrednosti za kupca: s specializacijo, avtomatizacijo in tem, da rutinska opravila ne jemljejo časa strokovnjakom.

4. Najbližji rastoči trg je na jugu

Dejstvo: od leta 2019 do leta 2025 se je obseg tržnega sektorja na Hrvaškem povečal za 28,8 % (začasni podatek), na Češkem za 5,2 %, v Avstriji pa le za 1,1 %. Razlaga: Hrvaška je blizu, jezikovno in poslovno znana ter raste hitro, zato je za mnoga slovenska mala podjetja naravni trg za širitev. Avstrija ima visoko kupno moč, a brez močne rasti, zato se tam tržni delež osvaja predvsem na račun konkurentov. Češka je industrijsko podobna Sloveniji in je hkrati partnerica in tekmica.

5. Izračunajte vrednost svoje ure

Isti kazalnik lahko izračunate za svoje podjetje. Od prihodkov odštejte kupljeno blago in storitve, razliko pa delite z vsemi opravljenimi urami, tudi z lastnimi. Ko rezultat primerjate s številko za svojo dejavnost v preglednici 2, boste videli, ali ste nad povprečjem dejavnosti v Sloveniji ali pod njim. Primerjava je okvirna, ker so skupine dejavnosti široke, a vas prisili, da gledate ure, ne le prihodkov.

Nič od navedenega ni naložbeni ali poslovni nasvet. Namen je ponuditi širšo sliko, s katero lahko primerjate lastne odločitve.

Pogled naprej

Slovenija bo morala v prihodnjih letih odgovoriti na vprašanje, ki ga stopnja rasti BDP ne razkrije. Rast zadnjih let je slonela na tržnem sektorju, javne storitve pa so se širile predvsem z dodatnimi urami. Prebivalstvo se stara, kar pomeni manj razpoložljivih delovnih ur in večje povpraševanje po zdravstvu ter dolgotrajni oskrbi. Ključno bo, ali bo produktivnost tržnega sektorja rasla dovolj hitro, da bo financirala javne storitve brez ponovnega povečanja dolga, in ali bo mogoče izboljšati tudi učinkovitost samih javnih storitev, ne le njihov obseg. Avstrija kaže, da tudi bogata država ni zaščitena pred stagnacijo tržnega sektorja, Hrvaška pa, kako hitro lahko tržni sektor raste z nižje ravni. Moje vprašanje za Slovenijo je: kako zagotoviti, da bo naslednji val rasti javnih storitev temeljil tudi na boljši organizaciji, ne le na več urah?

Viri

• Eurostat: Bruto dodana vrednost in dohodek po dejavnostih A*10 (nama_10_a10), posodobljeno 9.10.2026.




• Eurostat: Zaposlenost po dejavnostih A*10 (nama_10_a10_e), posodobljeno 9.10.2026.




• Eurostat: BDP in glavne sestavine (nama_10_gdp), posodobljeno 9.10.2026.




• Eurostat: Primanjkljaj/presežek, dolg in povezani podatki sektorja država (gov_10dd_edpt1), posodobljeno 22.4.2026.




• Eurostat: Prihodki, izdatki in glavni agregati sektorja država (gov_10a_main), posodobljeno 21.7.2026.




• Eurostat: Izdatki sektorja država po funkcijah, COFOG (gov_10a_exp), posodobljeno 16.9.2026.




• Eurostat: Zaposlenost v sektorju država (gov_10a_emp), posodobljeno 21.7.2026.