Psihologija denarja: ko sosed določa našo porabo

Kako status, družbena omrežja in družinske izkušnje vplivajo na finančne odločitve slovenskih podjetnikov.

Psihologija denarja se začne pri neprijetno domačem prizoru: opazimo sosedov novi avtomobil in se vprašamo, kako mu uspe. O njegovih prihodkih, dolgovih in prihrankih vemo malo, vendar je primerjava že stekla. Za podjetnika se lahko podoben občutek pojavi ob konkurentovih novih prostorih ali objavi o uspešni naložbi. Težava nastane, ko tuji znaki uspeha začnejo določati naše izdatke in pričakovanja.

Denarju pripisujemo različne pomene: varnost, svobodo, priznanje ali dokaz, da smo nekaj dosegli. Prav ta razmerja odpira pogovor Marje Milič s socialnim psihologom in raziskovalcem ekonomske psihologije dr. Žanom Lepom v oddaji Money-How. Za slovensko podjetniško okolje ponuja uporabno izhodišče: razumeti, kaj želimo z denarjem doseči, še preden presojamo, kam ga usmeriti.

Ko nakup postane merilo uspeha

Draga ura ali torbica imata poleg uporabne vrednosti lahko tudi družbeni pomen. Z njima izražamo okus, pripadnost in položaj. Poglavji o čustvih in statusnih simbolih se začneta pri 03:14 in 06:31. Že njuna postavitev odpira pomembno vprašanje: kakšno vlogo imajo pri nakupu občutki, ki jih običajna primerjava cen ne zajame?

Pri poslovni porabi je odgovor včasih nejasen. Urejeni prostori lahko služijo delu s strankami, dražji avtomobil pa zahtevam vsakodnevnih poti. Isti nakup lahko vključuje tudi željo po priznanju. Smiselno je pogledati oboje: katero potrebo rešuje in koliko njegove privlačnosti izvira iz tega, da ga bodo opazili drugi.

Čustev pri tem ni treba obravnavati kot osebno napako. Ponos na doseženo je razumljiv, prav tako nelagodje, ko se nam zdi, da zaostajamo. Za presojo je koristno prepoznati trenutek, ko se želja po uporabni stvari spremeni v potrebo po dokazovanju. Bi se za isti izdatek odločili tudi, če zanj nihče ne bi izvedel?

Apartma na Krku in občutek oprijemljivega premoženja

Slovenski okvir pogovora ponazarja primerjava apartmaja na Krku z delnicami Krke pri 11:44. Pozneje, pri 43:28, je na vrsti navezanost na nepremičnine. Ti temi odpirata vprašanje, koliko pri finančni izbiri šteje občutek domačnosti: nepremičnino lahko obiščemo, pokažemo bližnjim in si predstavljamo življenje v njej.

Iz tega še ne sledi, katera naložba je primernejša. Za takšno presojo bi potrebovali podatke o konkretni nepremičnini, ceni, stroških in okoliščinah vlagatelja. Psihološko vprašanje je ožje: ali neko obliko premoženja bolje razumemo ali nam predvsem daje močnejši občutek nadzora? Domačnost je lahko del odločitve, vendar sama ne odgovori na vsa finančna vprašanja.

Podobno lahko podjetnik razmišlja o denarju, ki ga želi nameniti razvoju podjetja. Koristi nove opreme, znanja ali izboljšanega procesa morda niso takoj vidne okolici. Vprašanje je, kaj bo ta izdatek omogočil čez več let. Ta časovni obzor je tudi izhodišče za branje zgodbe o Kronotermu in podjetju za dolgi rok.

Družbena omrežja pokažejo nepopolno sliko

Pri primerjanju na družbenih omrežjih je odločilno, česa ne vidimo. Objava o uspehu sama po sebi ne pove, koliko neuspelih poskusov je bilo pred njim ali kakšne obveznosti ima njen avtor. Del pogovora o družbenih omrežjih in vidnih zmagovalcih se začne pri 32:18, pristranskost preživelih pa je tema pri 35:09.

Pristranskost preživelih pomeni, da sklepamo predvsem iz primerov, ki so uspeli, medtem ko neuspešne spregledamo. Pri poslovnem odločanju se lahko pokaže, ko uspeh enega podjetja razumemo kot dokaz, da bo njegova pot ustrezala tudi nam. Toda objava o rasti prihodkov še ne pojasni dobičkonosnosti, potrebnega dela ali pogojev, v katerih je podjetje raslo.

Takšno razlikovanje je uporabno tudi ob navdušenju nad novimi tehnologijami. Če nas za nakup orodja prepričuje predvsem občutek, da ga imajo že vsi, ostaja odprto vprašanje njegovega namena. Pri varni uporabi umetne inteligence v podjetju je smiselno začeti s konkretnim opravilom in podatki, ki bi jih orodju zaupali. Priljubljenost teh vprašanj ne razreši.

O denarju se učimo govoriti doma in v podjetju

V opisu oddaje imajo pomembno mesto vzgoja, kulturno okolje in odnos do prihodnosti. Poglavje pri 16:27 povezuje porabo in investiranje z otroškimi izkušnjami, pri 48:17 pa je v ospredju žepnina kot denar za učenje. S tem se pogled premakne od posameznega nakupa k predstavam, ki jih prinašamo v odraslost.

Če varčevanje razumemo kot varnost, lahko isti izdatek doživimo drugače kot nekdo, ki mu denar pomeni predvsem možnost uživanja danes. To je uporabno izhodišče za pogovor med partnerjema ali solastnikoma podjetja. Namesto ugibanja o značaju drugega lahko razjasnimo, kaj vsak razume kot sprejemljivo porabo, zadostno rezervo in smiseln cilj.

V podjetju tak pogovor zadeva tudi odnose. Solastnika se lahko strinjata o višini razpoložljivega zneska, pa imata različni predstavi o njegovi uporabi. Povezava z vodenjem ekip in razumevanjem odnosov je zato neposredna: finančno odločitev je lažje obravnavati, ko znamo povedati, katera pričakovanja in skrbi stojijo za našim predlogom.

Kaj lahko podjetniki odnesejo v dolgoročne odločitve

Psihologija denarja nam pomaga prepoznati merila, po katerih presojamo uspeh. Iz tem pogovora lahko za podjetniško prakso izpeljemo tri vprašanja: kakšno potrebo izdatek rešuje, katere informacije nam pri primerjavi manjkajo in ali odločitev podpira naše večletne cilje. To so vprašanja za premislek, ki jih lahko uporabimo pri osebni porabi in poslovnih naložbah.

Sosedov avtomobil bo ostal viden, naša finančna rezerva pa večinoma zasebna. Če želimo podjetje graditi več let, potrebujemo tudi merila napredka, ki jih okolica težje opazi: možnost mirnega odločanja, prostor za učenje in čas za premišljeno rast. Dolgoročni uspeh je lažje opredeliti, ko znamo povedati, kaj naj nam denar omogoči.

Domačnost je lahko del odločitve, vendar sama ne odgovori na vsa finančna vprašanja.

Sosedov avtomobil bo ostal viden, naša finančna rezerva pa večinoma zasebna.

▶

Viri

• Money-How: Zakaj nas zanima, kako bogat je sosed? Lekcija ekonomske psihologije — Pogovor Marje Milič z dr. Žanom Lepom. Članek temelji na posredovanem opisu oddaje in seznamu poglavij; celoten prepis ni bil na voljo. Časovne oznake so povzete po seznamu poglavij. Povezave s podjetniškim odločanjem in izpostavljene misli so uredniška razlaga, ne dobesedne izjave gosta.