Večina malih podjetnikov cene določa po dveh merilih: po lastnih stroških in cenah konkurentov. Tretje, pogosto odločilno vprašanje ostane neizrečeno: koliko je naša storitev v resnici vredna stranki? V tem vodniku pokažem, kako oceniti to vrednost, jo pretvoriti v cene in pakete ter napovedati podražitev, ne da bi izgubili zaupanje.
Oblikovanje cen je najmočnejši vzvod donosnosti, ki ga ima lastnik. Petodstotna sprememba cene lahko na prispevek za kritje vpliva toliko kot sprememba prodane količine za 14 do 20 odstotkov. Kljub temu v številnih podjetjih veljajo iste cene kot pred tremi leti.
Trije načini oblikovanja cen in zakaj eden ni dovolj
- Cena na podlagi stroškov določa spodnjo mejo. Pod njo vsaka prodaja povzroča izgubo. Ničesar pa ne pove o tem, koliko bi bila stranka pripravljena plačati.
- Cena na podlagi konkurence pove, s čim nas stranka primerja. Je koristna kontrolna točka, vendar s kopiranjem cen konkurenta prevzamemo tudi njegove napake.
- Cena na podlagi vrednosti izhaja iz tega, kaj stranka pridobi ali prihrani. Določa zgornjo mejo.
Dobra cena je med našimi stroški in vrednostjo za stranko. Večja ko je razlika, več prostora imamo. Če je ozka, težava ni v ceni, ampak v sami ponudbi. Razlikovanje od tekmecev jo lahko poveča; pri iskanju razlik pomaga konkurenčna analiza.
Ocena vrednosti s petimi vprašanji
Za oblikovanje cen po vrednosti ne potrebujemo zapletenega modela. Sebi, še bolje pa stranki, postavimo naslednjih pet vprašanj. Odgovore zapišimo dovolj konkretno, da jih bomo lahko povezali z denarjem.
- Kaj bi stranka naredila brez naše storitve in koliko bi jo to stalo?
- Koliko časa prihranimo stranki ali njenim zaposlenim?
- Katero tveganje zmanjšamo: napake, zastoje, kazni ali izgubo kupcev?
- Ali stranki prinesemo več prodaje? Koliko?
- Kako hitro stranka zazna korist?
Računski primer: informacijska podpora pisarni s šestimi zaposlenimi
Predstavljajmo si majhnega ponudnika informacijske podpore, ki zaračuna 70 evrov na uro. Njegova stranka je pisarna s šestimi zaposlenimi. Podatki so ponazoritveni.
- V pisarni se na leto zgodi približno deset izpadov računalnikov ali omrežja.
- Vsak izpad v povprečju za uro in pol ustavi delo šestih ljudi.
- Če ura dela delodajalca stane 50 evrov, en izpad stane 6 × 1,5 × 50 = 450 evrov, deset izpadov pa 4.500 evrov letno.
Pri urnem obračunu bi ponudnik za popravila lahko zaslužil 10 × 2 × 70 = 1.400 evrov letno. Če namesto tega ponudi mesečno pogodbo za preventivo, ki število izpadov prepolovi, stranka samo pri izgubljenem delovnem času prihrani 2.250 evrov letno. Pogodbo za 190 evrov na mesec oziroma 2.280 evrov na leto lahko utemeljimo že s tem izračunom; stranka poleg tega dobi predvidljiv strošek in manj skrbi. Ponudnik dobi predvidljive prihodke in lahko delo razporedi v mirnejša obdobja.
Opazimo premik: cena ne temelji več na naših urah, temveč na prihranku stranke. Enaka logika deluje v številnih panogah. Posebej primerna je za storitve z avtomatizacijo in umetno inteligenco, kjer je samo delo vsako leto opravljeno hitreje.
Dobro, boljše, najboljše: trije paketi
Pri eni ceni se stranka odloča, ali bo kupila. Pri treh možnostih razmišlja, katero bi izbrala. Model treh paketov je uporaben v večini storitvenih dejavnosti:
- Osnovni: nujna storitev z jasno omejenim obsegom. Tako pridobimo cenovno občutljive kupce brez popustov.
- Priporočeni: tisto, kar večina strank dejansko potrebuje. Ceno določimo tako, da ostane zdrava marža.
- Razširjeni: hitrejša obravnava, vključena dodatna dela in imenovana kontaktna oseba. Ne izberejo ga vsi, vendar ob njem priporočeni paket deluje razumno.
Razlike med paketi morajo biti stranki vidne, ne zgolj izražene v urah. Če ne vemo, kaj vključiti, vprašajmo svoje tri najboljše stranke, kaj najbolj cenijo.
Kako napovemo podražitev
Podražitev ni opravičilo, ampak poslovna odločitev, ki jo sporočimo jasno in pravočasno. Dobro obvestilo vsebuje štiri dele:
- Kaj se spremeni in kdaj: nova cena in datum začetka veljavnosti, najbolje mesec do dva vnaprej.
- Zakaj: kratka, poštena razlaga, denimo višji stroški ali širša storitev.
- Kaj stranka dobi: opomnik na vrednost, po možnosti z njenimi lastnimi številkami.
- Druga možnost: manj obsežen paket za cenovno občutljive stranke.
Primer: »S 1. marcem spreminjamo cenik. Mesečna cena pogodbe se zviša s 175 na 190 evrov zaradi višjih stroškov opreme in programske podpore. Po naši oceni je pogodba lani preprečila pet izpadov v vaši pisarni. Če želite manj obsežno možnost, osnovna pogodba brez preventivnega spremljanja ostaja po sedanji ceni.«
Za vzdržnost cene mora biti vrednost vidna tudi pri vsakodnevnem delu. To povezavo obravnava članek o tem, kako višjo ceno podpreti z dokazljivo vrednostjo.
Znaki, da je cena prenizka
- Skoraj vsaka ponudba je sprejeta brez pogajanj.
- Stranke najprej pohvalijo »ugodno« ceno in šele nato kakovost.
- Koledar je poln, prispevek za kritje pa ne zadošča za naložbe ali našo plačo.
- Cen nismo zvišali več kot leto, čeprav so stroški narasli.
- Dajemo popuste, za katere nihče ni prosil.
Kako začeti v ponedeljek
- Za vsak glavni izdelek izračunajmo spodnjo cenovno mejo s kalkulatorjem marže.
- Izberimo eno stranko in s petimi vprašanji ocenimo vrednost naše storitve.
- Za eno storitev zasnujmo tri pakete.
- Pripravimo osnutek obvestila o podražitvi s štirimi deli, tudi če ga bomo poslali pozneje.
- Določimo datum naslednjega pregleda cen in ga vpišimo v koledar.
Dolgoročni pogled: cena izraža vrednost
Do leta 2035 pričakujem nadaljnji premik od zaračunavanja ur k zaračunavanju rezultatov. Avtomatizacija in umetna inteligenca skrajšujeta številne naloge. Če je cena vezana na ure, ves učinek večje produktivnosti dobi stranka, nam pa ostane manj. Če je vezana na korist stranke, se učinek porazdeli pravičneje. O tem govori tudi naš razmislek o uporabi prihranjenega delovnega časa. To ni zgolj odgovor na inflacijo, temveč strukturna sprememba vrednotenja storitvenega dela. Trden konkurenčni položaj nam omogoči, da takšno ceno tudi zagovarjamo.
Pogosta vprašanja
Kaj pomeni oblikovanje cen po vrednosti?
Ceno določimo glede na to, kaj stranka z našo storitvijo pridobi ali prihrani, ne samo glede na stroške in ure. Stroški še vedno določajo spodnjo mejo.
Kako ugotovimo vrednost storitve za stranko?
Vprašajmo, kaj bi naredila brez nas in koliko bi to stalo. Prihranjeni čas, preprečene napake in dodatno prodajo pretvorimo v evre. Koristi že približna ocena.
Kako pogosto zvišujemo cene?
Preglejmo jih vsaj enkrat letno in ob vsaki opazni spremembi stroškov. Majhna, redna zvišanja stranke lažje sprejmejo kot redka velika.
Ali bomo zaradi višje cene izgubili stranke?
Morda nekaj najbolj cenovno občutljivih, vendar lahko višja marža več kot nadomesti manjši obseg. Ponudimo jim manj obsežno možnost.
Naj cene objavimo na spletni strani?
Pogosto da, vsaj začetne cene ali pakete. Javen cenik zmanjša neprimerna povpraševanja in pospeši odločanje. Pri projektih po meri lahko objavimo razpon.
Naj povsem opustimo urni obračun?
Ne nujno. Primeren je za delo, katerega obseg težko napovemo. Za ponavljajoče se standardizirane storitve je fiksna cena ali mesečna pogodba navadno boljša za obe strani.
Viri
- Računski primeri uporabljajo ponazoritvene podatke izmišljenega podjetja, ne statistike panoge.
Innohub TV
Oglej si to vsebino tudi na Innohub TV
Izbrali smo klipe z Innohub TV, ki nadaljujejo isto temo.
Ni epizod.