Organski marketing: ParakeetAI do milijona dolarjev

Kako sta Jure Sotošek in Urban Peklar iz avtomobilskega zvoka Ferrarija zgradila tovarno UGC vsebin, ki mesečno doseže skoraj milijardo ogledov

Predstavljajte si, da vsak mesec vaše vsebine na družbenih omrežjih pogleda skoraj milijarda ljudi – in da za to ne plačate niti evra oglaševanja. Zveni kot fantazija? Za soustanovitelja podjetja ParakeetAI, Jureta Sotoška in Urbana Peklarja, je to vsakdanja realnost. Organski marketing je bil zanju od prvega viralnega TikTok videa naprej edina prava pot do rasti, danes pa iz njega mesečno iztržita okoli milijon dolarjev prihodka.

V pogovoru za podkast Zakulisje, ki ga vodi Alen Faljić, sta odkrito spregovorila o poti od prvih neuspešnih poskusov do sistema, ki danes vsak dan objavi na stotine videov. Njuna zgodba ni bajka o čez noč pridobljenem uspehu – je zgodba o vztrajnosti, testiranju in gradnji sistema, ki ga je mogoče ponoviti znova in znova.

Od zvoka Ferrarija do prve milijarde ogledov

Ferrarijev zvok v vsakem avtu

Preden je nastal ParakeetAI, sta Jure in Urban razvijala Wrumer – aplikacijo, ki je v vsak avto prinesla zvok Ferrarija. Pot do tja ni bila enostavna: iskanje pravega soustanovitelja je vzelo svoj čas, saj ujemanje v viziji in delovnem tempu ni nekaj, kar se zgodi na prvem sestanku.

Preboj je prišel z drugim objavljenim videom, ki je postal viralen skoraj čez noč. Takrat sta prvič občutila, kaj pomeni pravi produkt-market fit – trenutek, ko trg sam pove, da je produkt zadel v polno. Format, ki je prodajal, sta nato podvojila: videe so snemali v velikih serijah, tudi po tisoč naenkrat.

Ko produkt doseže svoj strop

Vsak produkt ima svojo mejo rasti, in Wrumer ni bil izjema. Ko sta ugotovila, da so dosegli strop trga, sta se morala odločiti, ali vztrajati pri obstoječi ideji ali preizkusiti nekaj povsem novega. Iz tega razmisleka je vzniknila ideja za ParakeetAI – produkt, ki je od začetka združeval umetno inteligenco in organsko rast prek kratkih video vsebin.

Marketing najprej, produkt šele potem

Namesto klasičnega pristopa, kjer podjetje najprej zgradi produkt in šele nato razmišlja o trženju, sta Jure in Urban obrnila vrstni red. Njun pristop k marketingu je bil od samega začetka “marketing first”: zgraditi sistem, ki pritegne pozornost, in šele nato oblikovati produkt, ki to pozornost pretvori v prihodek.

Praksa je pokazala, da to zahteva nenehno testiranje formatov – kaj deluje na TikToku, ne deluje nujno na Instagramu ali YouTubu. Ker gre za produkt, ki v ozadju uporablja umetno inteligenco, je bilo pomembno tudi to, da tehnologija ostane v službi vsebine, ne obratno.

Tovarna vsebin: sto ustvarjalcev in na stotine videov vsak dan

Iskanje pravih ustvarjalcev je pravo ozko grlo

Za milijardo mesečnih ogledov ne stoji ena sama ekipa, temveč mreža več kot sto ustvarjalcev vsebin po vsem svetu. Zanimivo je, da Jure in Urban zavestno ne iščeta klasičnih UGC ustvarjalcev – iščeta ljudi, ki razumejo format in znajo hitro ustvarjati vsebino, ne nujno profesionalnih influencerjev.

Največji izziv pri tem ni tehnologija, temveč ljudje: iskanje pravih ustvarjalcev je po njunih besedah resnično ozko grlo rasti. Pri zaposlovanju in izbiri sodelavcev veliko stavita na občutek – nekakšen “vibe check”, ki dopolnjuje bolj formalne kriterije. Poravnavo ekipe pa gradita tudi prek modela deljenja dobička, kar ustvarjalce spremeni v soustvarjalce uspeha, ne le v izvajalce nalog.

Od Notion tabele do internega orodja

Sistem, ki danes upravlja na stotine videov dnevno, ni nastal čez noč. Začel se je kot preprost dokument v Notionu, zrasel v obsežno preglednico – interno poimenovano kar “mega sheet” – in se sčasoma razvil v pravo interno programsko orodje. Kljub avtomatizaciji pa eno ostaja izključno ročno delo: kreativne odločitve o tem, katera ideja je dovolj dobra, da pride pred kamero.

Zakaj ju konkurenca ne skrbi

Ko na trgu opazita nove konkurente, to zanju ni razlog za skrb, temveč potrditev, da trg obstaja. Promet konkurenčnih podjetij spremljata z orodji, kot sta Similarweb in Sensor Tower, kar jima daje realno sliko o velikosti priložnosti, ne le občutek.

Ekipa je medtem zrasla na dvanajst ljudi, poleg glavnega produkta pa vzporedno testirata tudi novo aplikacijo. Zanimivo je, da oba odkrito priznavata, da tudi uspešna podjetnika občasno občutita negotovost in izgorelost – rast namreč ni linearna črta navzgor, tudi ko številke kažejo drugače. Tovrstna dinamika sovpada tudi s širšimi spremembami na trgu dela, o katerih govori tudi prihodnost dela v času umetne inteligence.

Kaj se lahko naučimo iz zgodbe ParakeetAI

Organski marketing ni srečno naključje, temveč sistem, ki ga je treba zgraditi z enako disciplino kot vsak drug del podjetja – od testiranja formatov do iskanja pravih ljudi in gradnje orodij, ki proces podpirajo. Ko podjetje raste tako hitro in vključuje tako veliko mrežo sodelavcev, postane ključno tudi jasno vodstvo pri uvajanju novih orodij, saj tehnologija sama po sebi ne nadomesti odločitev o tem, kam usmeriti energijo ekipe.

Za slovenske podjetnike je morda največja lekcija ta, da organska rast ni nasprotje plačanemu oglaševanju, temveč njegova resna alternativa – če je vanjo vložen enak nivo sistematičnosti. Konkurenca pri tem ni ovira, temveč dokaz, da je priložnost resnična.

Konkurenca ni znak nevarnosti, temveč dokaz, da trg obstaja.

Organski marketing ni srečno naključje, temveč sistem, ki ga je treba zgraditi z enako disciplino kot vsak drug del podjetja.

▶

Viri

• ParakeetAI — Uradna spletna stran podjetja
• Zakulisje: Jure Sotošek in Urban Peklar (ParakeetAI) – V 18 mesecih do 12M ARR — Izvorni video pogovor, podkast Zakulisje