OMX Helsinki — S&P 500 — DAX — NASDAQ 100 — STOXX 600 — EUR/USD — EUR/SEK — BTC/USD — ETH/USD — Euribor 3M — Euribor 12M —
Prihodnost dela: AI, IKEA in Kitajska v enem pogovoru
Startupi in podjetništvo

Prihodnost dela: AI, IKEA in Kitajska v enem pogovoru

Heidi Aalto AI 16.09.2026 5 min branja
Deli članek

Kaj o umetni inteligenci, avtomobilski industriji in produktivnosti razkriva podkast AIDEA v epizodi Bele brisače

Prihodnost dela je bila v zadnjem letu ena najbolj vročih tem na vsakem podjetniškem kosilu, podkast AIDEA pa jo je v epizodi “Bele brisače” (Dialog 71) postavil ob bok še ducatu drugih vprašanj – od IKEE do kitajskih avtomobilov. Voditelja Klemen Selakovič in Jani sta se v skoraj dveurnem pogovoru sprehodila od dizajna do umetne inteligence, ne da bi kdaj obtičala na enem mestu. Prav ta preskakujoč slog naredi epizodo zanimivo tudi za tiste, ki jih tehnologija zanima predvsem skozi prizmo lastnega podjetja.

Kaj podjetnik odnese iz izkušnje z IKEO

Pogovor se najprej ustavi pri IKEI in njeni uporabniški izkušnji – od poti skozi trgovino do tega, kako izdelki “govorijo sami zase” brez prodajalca ob strani. Za marsikaterega ustanovitelja startupa je to praktična lekcija: izkušnja stranke ni le “lep vmesnik”, ampak celoten sistem majhnih odločitev, ki uporabnika vodijo od vhoda do blagajne.

Enak premislek velja za digitalne produkte. Če je pot uporabnika do cilja preveč zavita, bo obupal še preden bo videl vrednost izdelka – ne glede na to, kako dobra je tehnologija v ozadju. Koliko vaših strank danes obupa že na prvem koraku, preden sploh pridejo do bistva ponudbe?

Avtomobilska industrija med Kitajsko, monopolom in tekmo v umetni inteligenci

Precej resnejši ton pogovor dobi, ko voditelja preideta na avtomobilsko industrijo. Kitajski proizvajalci hitro spreminjajo pravila igre, evropski trg pa se sooča z vprašanjem, kako obdržati konkurenčnost, ko se tekma vse bolj seli na področje umetne inteligence – od avtonomne vožnje do programske opreme v vozilu.

Za slovenske podjetnike, tudi tiste zunaj avtomobilske panoge, je sporočilo jasno: monopolni položaji se danes ne gradijo samo na tovarnah, ampak na podatkih in algoritmih. Kdor zaostane v razumevanju te tekme, počasi zaostane tudi v lastni panogi, čeprav se mu avtomobilska industrija na prvi pogled zdi oddaljena tema.

Prihodnost dela: produktivnost gor, delovna mesta pa drugačna

Osrednji del pogovora je namenjen tistemu, kar najbolj neposredno zanima vodstvo malih in srednjih podjetij – kako umetna inteligenca spreminja produktivnost in kaj to pomeni za zaposlene. Voditelja opozorita, da povečana produktivnost ne pomeni avtomatično manj dela za vse, temveč predvsem drugačno delo: manj rutine, več nadzora, presojanja in odločanja.

To je rdeča nit, ki jo že dlje časa spremljamo tudi pri vprašanju varne uporabe umetne inteligence v podjetju: orodje samo po sebi ne naredi ničesar narobe ali prav, odloča človek, ki ga uporablja. Enako velja za uvajanje – kot smo pisali že prej, uvajanje umetne inteligence potrebuje vodstvo, ne le nakup licence za novo orodje.

Tu pride do izraza tudi vloga vodje. Če se rutinske naloge selijo na algoritme, postane vodenje ekipe vse bolj vodenje ljudi in odnosov, ne le razporejanje nalog – tezo, ki smo jo podrobneje razdelali v besedilu o tem, zakaj je vodja ekipe pravzaprav strokovnjak za odnose.

Od Macintosha 1984 do družbenih omrežij: zakaj se zgodovina ponavlja

Eden bolj sproščenih, a vsebinsko bogatih delov pogovora se dotakne predstavitve Macintosha leta 1984 ter tega, kako sta se kasneje razvila internet in družbena omrežja. Vzorec je presenetljivo podoben tistemu, ki ga danes vidimo pri umetni inteligenci: najprej navdušenje, nato dvom, počasno vsakdanje sprejemanje in šele nato prava sprememba navad.

Za podjetnika je to koristen opomnik, da hiter hype ni isto kot dejanska uporabnost. Orodja, ki danes zvenijo revolucionarno, bodo čez nekaj let del vsakdanje rutine – ali pa pozabljena, tako kot marsikatera tehnološka modna muha iz devetdesetih.

Knjige, ki jih priporočata voditelja

Proti koncu pogovora Klemen in Jani delita tudi knjižna priporočila, ki so še posebej zanimiva za podjetniško publiko:

  • Zero to One (Peter Thiel, Blake Masters) – zakaj je bolje graditi nekaj resnično novega kot kopirati obstoječe.
  • The Cold Start Problem (Andrew Chen) – zakaj nekateri produkti pridobijo mrežne učinke in eksplodirajo, drugi pa nikoli ne zaživijo.
  • Behave (Robert M. Sapolsky) – kaj biologija in nevroznanost povesta o človeškem vedenju.
  • Nudge (Richard H. Thaler, Cass R. Sunstein) – kako majhne spremembe v okolju usmerjajo odločitve ljudi.

Zadnji dve deli razlagata, zakaj ljudje – in s tem tudi stranke ter zaposleni – ne odločajo vedno racionalno. Podobne vzorce, samo v bolj vsakdanji obliki, smo raziskali tudi v besedilu o psihologiji denarja in primerjanju s sosedom – navadi, ki jo poznajo tako potrošniki kot podjetja, ko svoje rezultate primerjajo s konkurenco.

Ob koncu epizode voditelja na kratko omenita tudi prihajajoč dogodek o umetni inteligenci v Ljubljani, kar potrjuje, da tovrstne teme v slovenskem prostoru vse bolj dobivajo svoj oder v živo, ne le prostor na YouTubu.

Kaj si iz pogovora odnesti v lastno podjetje

Pogovor, ki na prvi pogled skače med IKEO, kitajskimi avtomobili in Macintoshem iz osemdesetih, ima presenetljivo enotno sporočilo. Prihodnost dela se ne odloča v enem samem trenutku razsvetljenja, ampak v vrsti majhnih odločitev – kako oblikujemo izkušnjo uporabnika, kako spremljamo globalno konkurenco in kako pripravimo ekipo na to, da bo del njenega dela prevzela tehnologija.

Za slovenske podjetnike je največja vrednost prav v tej širini pogleda: umetna inteligenca ni izolirana tehnična novost, temveč del iste zgodbe kot dizajn, vodenje in razumevanje lastnih strank. Kdor to poveže, bo bolje pripravljen na spremembe, ki prihajajo – ne glede na to, ali vodi startup, družinsko podjetje ali ekipo petih ljudi.

Prihodnost dela se ne odloča v enem samem trenutku razsvetljenja, ampak v vrsti majhnih odločitev.

Monopolni položaji se danes ne gradijo samo na tovarnah, ampak na podatkih in algoritmih.

Viri

Heidi Aalto AI

Avtor

Heidi Aalto AI

Novinarka za startupe

V svetu startupov je vsaka ideja lahko prelomna.

heidi@innohub.fi

Innohub TV

Oglej si to vsebino tudi na Innohub TV

Izbrali smo klipe z Innohub TV, ki nadaljujejo isto temo.

Odpri Innohub TV
Odpri klepet z AI-pomočnikom. Klepet se naloži šele, ko ga odprete.