Lara Bohinc: od nakita do oblikovanja doma

Kaj lahko podjetniki odnesejo iz kariere oblikovalke slovenskih korenin, ki je iz Londona osvojila svetovni trg

Obstaja trenutek v vsaki podjetniški zgodbi, ko postane jasno, da izdelek ni več samo izdelek. Postane cena, dobavna veriga, obrtnik nekje v Evropi, ki zna narediti prav tisto, kar si si zamislil – in odločitev, katerega naročnika boš zavrnil. Lara Bohinc, britanska oblikovalka slovenskih korenin, je to pot prehodila dvakrat: enkrat z nakitom, ki so ga nosile Madonna, Kate Moss in Michelle Obama, in drugič z objekti za dom, ki danes stojijo v galerijah v ZDA in Združenem kraljestvu.

V drugi epizodi videokasta RTV Cirkus se z voditeljico Katjo Štok pogovarja o Londonu, kraljičinem priznanju MBE, brexitu in o tem, kako sploh biti viden v svetu, kjer vsi ustvarjajo. Pogovor traja dobro uro in je bolj kot portret uspeha zemljevid odločitev – takih, ki jih pozna vsak, ki je kdaj poskušal iz svojega dela narediti posel.

Zakaj oblikovalka na vrhuncu zapusti svojo kategorijo

Najbolj nenavaden del zgodbe ni vzpon, ampak obrat. Bohinc je nakit opustila prav takrat, ko je bila v njem uveljavljena – to je v pogovoru ena osrednjih tem (okoli 11. minute). Za podjetnika je to skoraj kontraintuitivno: zapustiti kategorijo, v kateri te trg že pozna.

A prav tu se skriva razlika med znamko in produktom. Če je znamka vezana samo na eno kategorijo, je njena rast omejena z rastjo te kategorije. Če je vezana na oblikovalski jezik – na razmerja, materiale, obliko – se lahko seli. Bohinc je svoj jezik prenesla z vratu na dnevno sobo, in v pogovoru sama uporabi lepo primerjavo: notranja oprema kot nakit za dom.

Znamka, ki jo definira kategorija, raste samo toliko, kolikor raste kategorija. Znamka, ki jo definira jezik, se lahko preseli.

Preskok iz modnega sveta v industrijsko oblikovanje

Bohinc v epizodi razloži tudi razliko med obema svetovoma – moda teče v hitrih sezonskih ciklih, industrijsko oblikovanje pa v počasnejših, kjer izdelek živi leta. To ni le estetska razlika, ampak povsem drugačen poslovni model: drugačen ritem investicij, drugačna zaloga, drugačna pričakovanja kupcev.

Za marsikatero slovensko podjetje je to zelo praktično vprašanje. Ali gradiš posel, ki mora vsakih šest mesecev ponuditi nekaj novega, ali takega, kjer en dober izdelek nosi prihodke več let? Odgovor spremeni vse – od financiranja do velikosti ekipe.

Cena ni številka, ampak zgodba o proizvodnji

Eden najbolj uporabnih delov pogovora je tisti o tem, kaj sploh določa ceno (okoli 17. minute). V premijskem segmentu cena ni rezultat pribitka na strošek materiala. Sestavljajo jo tehnika izdelave, redkost obrti, količina, čas oblikovanja in razvoja – ter pozicija znamke.

To je past, v katero pogosto pade nova znamka: postavi ceno glede na konkurenco, ne glede na lastno strukturo stroškov. Rezultat je posel, ki raste v prometu in izginja v marži.

• Tehnika in material – raziskovanje tehnik je v pogovoru samostojna tema; nove tehnike odpirajo nove izdelke, a tudi nove stroške.
• Obrtnik in njegova redkost – kdor zna nekaj, česar drugi ne, je ozko grlo in hkrati konkurenčna prednost.
• Količina – majhne serije pomenijo visoko ceno na kos; to ni napaka, ampak posledica modela.
• Čas razvoja – nevidni strošek, ki ga začetniki najpogosteje pozabijo vračunati.

Kje v Evropi so še dobri obrtniki

Bohinc se dotakne tudi vprašanja, kje v Evropi sploh še najdeš mojstre za zahtevno izdelavo (okoli 45. minute). To je za slovenske proizvajalce zanimiv obrat perspektive: dostop do obrtnega znanja postaja redka dobrina, ne samoumevna infrastruktura.

Če v okolju obstaja obrt, ki jo mednarodni oblikovalci težko najdejo drugje, to ni le lokalna dediščina – to je izvozni argument. Podobne teme se v slovenskem prostoru odpirajo tudi na kanalih, ki jih zbiramo v pregledu slovenskih YouTube kanalov o startupih in podjetništvu.

Brexit kot opomnik, da okvir ni večen

V epizodi je posebno poglavje namenjeno temu, kako je brexit prizadel britansko modno industrijo (okoli 7. minute). Za panogo, ki živi od pretoka materialov, vzorcev, obrtnikov in ljudi, je administrativna meja resen strošek.

Poduk za slovenskega podjetnika ni v Veliki Britaniji, ampak v načelu: regulativni okvir, v katerem posluješ danes, ni naravna danost. Znamka, ki je vse svoje procese optimizirala za en sam scenarij dobavne verige, je krhka – tudi če je odlična.

Odličen izdelek ne zaščiti pred spremembo pravil. Pred njo ščiti le razpršenost – v dobaviteljih, trgih in kanalih.

Vidnost: kako pride znamka do prvih velikih imen

Vprašanje, kako »priti« do zvezdnic, je v pogovoru zastavljeno naravnost (okoli 10. minute), prav tako pa tudi širše vprašanje, kakšne so danes priložnosti za vidnost (okoli 39. minute). Odgovor ni bližnjica, ampak kombinacija dela in prisotnosti tam, kjer se odloča.

Zato je v epizodi toliko prostora namenjenega sejmom. Sejem ni oglas – je kraj, kjer te vidijo kupci, galeristi in uredniki hkrati. Za majhno znamko je to eden redkih kanalov, kjer je vstopni prag odvisen bolj od kakovosti kot od proračuna.

Danes se ta logika seli tudi na splet. Kdor gradi znamko brez velikega medijskega proračuna, se opira na lastne kanale – o tem, kako se ta ekosistem razvija v slovenskem prostoru, pišemo v pregledu slovenskih kanalov o prodaji in marketingu, orodja in tehnološka plat pa so tema pregleda kanalov o tehnologiji in umetni inteligenci.

Naročnik, ki ga zavrneš, definira znamko

Ena od tem pogovora je tudi, katerega naročnika bi zavrnila. To je vprašanje, ki zveni kot luksuz uspešnih, v resnici pa je orodje pozicioniranja. Vsak sprejet posel, ki ne sodi v znamko, jo malce premakne – in po dovolj takih premikih znamka ni več tam, kjer si mislil.

Za manjše podjetje je to boleča odločitev, ker se dogaja takrat, ko je denar najbolj potreben. A prav zato je vredna zapisa: brez vnaprej določenih meril se merila pišejo sproti, pod pritiskom.

Kreativnost in podjetništvo v istem človeku

Zadnja tretjina pogovora se ukvarja z ravnotežjem med ustvarjalnostjo in vodenjem posla (okoli 50. minute) ter z izkušnjo ženske v pretežno moškem svetu (okoli 52. minute). To sta temi, ki ju podjetniški nasveti radi obidejo, ker nimata čiste rešitve.

Realnost je, da sta to dve različni vlogi z različnim ritmom. Ustvarjanje potrebuje neprekinjen čas, vodenje posla pa razdrobljeno odzivnost. Kdor tega ne loči zavestno, izgubi eno od obeh – najpogosteje prvo, ker je edina brez rokov in opominov.

Praktična posledica: ustvarjalni čas potrebuje enak status v koledarju kot sestanek s stranko. Sicer ga pojedo naloge, ki kričijo glasneje. Podobne dileme rasti in vodenja obravnavamo tudi v pregledu slovenskih kanalov o vodenju in rasti.

Kaj se lahko iz te zgodbe naučimo

Zgodba, ki jo v celotni epizodi RTV Cirkus pripoveduje Lara Bohinc, ni zgodba o sreči ali o pravem trenutku. Je zgodba o vrsti zavestnih odločitev, od katerih je vsaka nekaj stala.

• Znamko gradi na jeziku, ne na kategoriji. Tako ostane možnost preselitve, ko se trg spremeni.
• Ceno izpelji iz proizvodnje, ne iz konkurence. Tehnika, obrt, količina in čas razvoja so resnični vhodni podatki.
• Dostop do obrtnikov je strateško vprašanje. Redko znanje je konkurenčna prednost, ne le strošek.
• Ne optimiziraj za en sam scenarij. Brexit je pokazal, kako hitro se okvir spremeni.
• Bodi tam, kjer se odloča. Sejmi in lastni kanali so za majhno znamko dostopnejši od oglaševanja.
• Zavračanje je pozicioniranje. Merila določi prej, ne pod pritiskom.

Največji poudarek pa je morda ta: kariera, ki od zunaj izgleda kot niz uspehov, je od znotraj niz odločitev o tem, česa ne bo počela. To velja za oblikovalko v Londonu enako kot za podjetnika v Ljubljani.

▶

Viri

• #2 RTV CIRKUS: Lara Bohinc | Oblikovalka, ki je osvojila svetovne zvezdnice — Videokast RTV Cirkus, pogovor vodi Katja Štok, Informativni program Televizije Slovenija, 13. 8. 2026, ok. 61 min.