Tržno gospodarstvo potrebuje zagovornike, ne le uporabnike

Mikropodjetja živijo od odprte konkurence, zato bi morala prva zagovarjati preprosta pravila namesto novih izjem in subvencij.

Tržno gospodarstvo v Evropi danes nima veliko sovražnikov, ki bi ga napadali odkrito. Nevarnejši so tisti, ki ga spodkopavajo po koščkih: z vsakim novim nadzorom cen, z vsako izjemo za izbrano panogo, z vsakim dodatnim obrazcem. Naše stališče je jasno: mikropodjetniki in ustanovitelji zagonskih podjetij morajo postati njegovi najglasnejši zagovorniki, ker od odprte konkurence živijo bolj kot kdorkoli drug.

To ni akademsko vprašanje. Velika podjetja z regulacijo shajajo, saj imajo pravne službe, svetovalce in čas. Za samostojnega podjetnika vsaka nova obveznost pomeni večer, ki ga ne bo posvetil strankam. Zato zapleteni predpisi v praksi delujejo kot zid, ki obstoječe igralce ščiti pred novimi. Kdor si želi več pravil »za red na trgu«, si pogosto nevede želi manj tekmecev, in prav mali so tisti, ki jih zid zaustavi prvi.

Slovenija pozna mamljivo logiko začasnih rešitev. Interventni ukrepi, sprejeti v kriznih časih, se radi podaljšujejo, državno določanje cen pogonskih goriv pa se ponavlja tako pogosto, da ga marsikdo ima za normalno stanje. Vsak tak poseg ima razumljiv namen in ga je treba presojati pošteno. A ko država cene postavlja namesto trga, izgubimo signal, po katerem se podjetja odločajo, kam vlagati in kaj ponuditi. Signala, ki ne deluje, ne nadomesti nobena uredba.

Kritike trga velja vzeti resno. Mnogi ljudje imajo občutek, da je globalizacija koristila drugim, da so plače zaostale za cenami in da so pravila pisana za velike. Ta občutek ni izmišljen. Vendar odgovor nanj ni manj trga, temveč boljša pravila: preprosta, enaka za vse in predvidljiva. Pošten trg je tudi stvar skupnosti, saj družinskemu podjetju omogoča, da z delom in odgovornostjo zgradi nekaj, kar bo preživelo ustanovitelja.

Za majhno državo je največja prednost tržnega reda enotni trg Evropske unije. Domači trg z nekaj več kot dvema milijonoma prebivalcev je za večino ambicioznih idej preozek, zato internacionalizacija za mikropodjetje ni izbira, temveč pogoj za rast. Vsaka ovira, ki ostaja med državami članicami, pa slovenskega podjetnika stane več kot nemškega ali francoskega, ki ima doma dovolj kupcev. Močnejša, bolj povezana Evropa s poglobljenim notranjim trgom je zato v neposrednem interesu slovenskih malih podjetij, če naj Evropa ostane samostojna sila ob Združenih državah in Kitajski.

K temu se pridružuje tehnologija. Orodja umetne inteligence so v zadnjih letih stroške vstopa na trg znižala bolj kot katerakoli subvencija. Prevod, analiza, oglas ali prototip, za katere je bila nekoč potrebna ekipa, so danes dosegljivi enemu človeku. To je konkurenca v najčistejši obliki in mali jo morajo izkoristiti, ne da bi pri tem izgubili ravnovesje med delom, tehnologijo in lastnim življenjem.

Kaj torej storiti? Prvič, poznajte svoj trg bolje kot regulator: redna konkurenčna analiza je prednost, ki je mikropodjetje ne bi smelo prepustiti velikim. Drugič, prodajajte čez mejo že zgodaj, dokler je to še poceni. Tretjič, svoj glas uporabite: komentirajte predloge predpisov na portalu eDemokracija in prek Gospodarske zbornice Slovenije ali Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije zahtevajte presojo učinkov na mala podjetja. Četrtič, od države ne zahtevajte posebnih ugodnosti, temveč enostavnih pravil in ne pozabite, da je tudi razpršeno premoženje zaščita pred nepredvidljivimi posegi.

Tržno gospodarstvo ni naravna danost, ki bi se ohranjala sama od sebe. Brani se v vsakdanjih odločitvah: pri vsakem pravilniku, vsaki izjemi in vsakem »začasnem« ukrepu. Če ga ne bodo branili tisti, ki od njega živijo, ga bodo oblikovali tisti, ki ga potrebujejo najmanj.

▶

Kdor si želi več pravil »za red na trgu«, si pogosto nevede želi manj tekmecev, in prav mali so tisti, ki jih zid zaustavi prvi.

Če ga ne bodo branili tisti, ki od njega živijo, ga bodo oblikovali tisti, ki ga potrebujejo najmanj.

Viri

• Markkinatalous ja sen viholliset – vieraana Heikki Pursiainen