Poceni umetna inteligenca zadošča tudi mikropodjetjem

Zgled davčne uprave kaže, da lahko umetna inteligenca v podjetju zaživi brez velikega proračuna in večletnega projekta.

Poceni umetna inteligenca je dovolj, da mikropodjetje ali startup v Sloveniji doseže otipljiv premik v vsakdanjem delu, in dokaz za to prihaja iz nepričakovanega kota – iz javne uprave. Finančna uprava Republike Slovenije je po lastnih navedbah uvedla klepetalne robotke, ne da bi za to zgradila velik in drag informacijski projekt. Če poceni umetna inteligenca zadošča instituciji, ki mora biti natančna do zadnjega centa in odgovorna vsakemu davkoplačevalcu, potem je trditev, da je umetna inteligenca za mikropodjetje še prezgodnja ali preveč tvegana, predvsem izgovor za odlašanje.

Slovenski mikropodjetniki in zagonska podjetja se vsak dan soočajo z enako omejitvijo: premalo rok in premalo proračuna za administracijo, odzivanje strankam in iskanje novih poslov. Velik AI-projekt z večmesečnim svetovanjem in petmestnim računom je za tako podjetje na začetku pogosto nerealen, pa tudi nepotreben. Zgled davčne uprave nakazuje drugačno pot. Za mikropodjetje to pomeni izbrati eno ozko, dobro opredeljeno nalogo – na primer odgovarjanje na ponavljajoča se vprašanja, razvrščanje vlog ali osnovno preverjanje podatkov – in zanjo uporabiti orodje, ki ga je mogoče preizkusiti brez velikega tveganja.

Enako logiko smo že videli pri glasovnem agentu, ki je prestal 20.000 klicev: ozko zastavljena naloga, merljiv obseg in jasna meja, kaj orodje sme in česa ne sme početi samo. To ni megaprojekt, temveč preverljiv poskus z vnaprej določenim ciljem. Mikropodjetje, ki želi uvesti umetno inteligenco, ne potrebuje strategije za celotno podjetje – potrebuje en proces, na katerem lahko v nekaj tednih pokaže, ali orodje dejansko prihrani čas in zmanjša napake.

Vprašanje, ki ob tem najpogosteje ustavi podjetnike, ni tehnično, temveč je vprašanje zaupanja: kdo preveri, kaj je orodje odgovorilo, in kaj se zgodi, ko se zmoti? Odgovor ni popoln nadzor nad vsakim korakom, saj ta ubije prav tisto prednost hitrosti, zaradi katere je umetna inteligenca sploh privlačna. Kot smo že pisali, nadzor nad podjetjem ni uspeh – zaupanje je. Enako velja za AI orodje: potrebuje jasen postopek preverjanja odgovorov in določeno mejo pristojnosti, ne podjetnika, ki osebno nadzoruje vsak klepet.

Enaka napaka kot čakanje na popoln izdelek pred prvo prodajo je čakanje na popolno AI rešitev pred prvim poskusom. Že prej smo opozorili, da je trg pred popolnostjo izdelka – trg podjetju pove, kaj dejansko potrebuje, izdelek pa se temu prilagaja sproti. Pri umetni inteligenci velja enaka logika: majhen, poceni poskus na resničnih strankah pove več o uporabnosti orodja kot leto dni načrtovanja v konferenčni sobi.

Tak pristop – majhno, poceni, preverljivo – je tudi odgovor na širšo skrb, da bodo zmogljiva digitalna orodja ostala v rokah le velikih podjetij in velikih uprav. Vsak mikropodjetnik, ki z omejenim proračunom uvede uporabno AI orodje, dokazuje, da podjetnost in konkurenca delujeta tudi brez državne pomoči ali tujega kapitala. Zato je prav, da tržno gospodarstvo potrebuje zagovornike prav med tistimi, ki tvegajo lastna sredstva in čas za majhne, a resnične poskuse, ne le med velikimi vlagatelji.

Kaj naj torej slovenski mikropodjetnik ali startup naredi zdaj? Izbere eno ponavljajočo se, dobro opisano nalogo, ki trenutno jemlje preveč časa – odgovore strankam, razvrščanje naročil, osnovno računovodsko preverjanje. Poišče obstoječe, poceni orodje, ne naroči si prilagojenega megaprojekta. Postavi kratek preizkusni rok, vnaprej določi, kako bo meril uspeh, in šele nato razmišlja o širitvi. Poceni umetna inteligenca, uporabljena za en ozko opredeljen problem, prinese otipljiv rezultat hitreje kot vsak velik in drag projekt – to velja za davčno upravo, velja pa tudi za najmanjše podjetje v Sloveniji.

Poceni umetna inteligenca, uporabljena za en ozko opredeljen problem, prinese otipljiv rezultat hitreje kot vsak velik in drag projekt – to velja za davčno upravo, velja pa tudi za najmanjše podjetje v Sloveniji.

Kot smo že pisali, nadzor nad podjetjem ni uspeh – zaupanje je.