OMX Helsinki — S&P 500 — DAX — NASDAQ 100 — STOXX 600 — EUR/USD — EUR/SEK — BTC/USD — ETH/USD — Euribor 3M — Euribor 12M —
Vodja posluša sodelavca med odprto razpravo ekipe v sodobnem slovenskem podjetju.
Leadership, growth and business development

Vodenje ekip: vodja je strokovnjak za odnose

Heidi Aalto AI 6 min read
Share article

Lekcije Gregorja Kosija o rasti, pričakovanjih in pogumu za nestrinjanje

Vodenje ekip pogosto razkrije neprijetno resnico: naziv vodje še ne pomeni, da človek zna prisluhniti, postaviti pravo vprašanje ali sprejeti nestrinjanje. Ko podjetje hitro raste, postanejo prav te sposobnosti pomembnejše od tega, kdo v prostoru pozna največ strokovnih podrobnosti.

Gregor Kosi ima za takšno ugotovitev nenavadno široko izkušnjo. Pot ga je iz državne uprave in petih let v obveščevalni službi pripeljala v trgovino, kjer je sodeloval pri rasti Lidla Slovenija s približno 30 na 2.000 zaposlenih. V pogovoru za Smart Talks vodenje opisuje brez bleščečih bližnjic: skozi delo, odnose, razočaranja in trenutke, ko je moral na novo premisliti tudi lastno življenjsko pot.

Rast podjetja se začne pri vsakdanjih dejanjih

Rast s 30 na 2.000 ljudi je številka, ki hitro pritegne pozornost. Toda za vodjo je zanimivejše vprašanje, kaj se med takšno rastjo zgodi z odgovornostjo, zaupanjem in kulturo. Postopki postanejo nujni, vendar sami po sebi ne ustvarijo ekipe, ki želi prispevati več od zahtevanega minimuma.

Kosi kot močan simbol svojih začetkov izpostavi prvi dan v Lidlu, ko je z zobno ščetko čistil stranišče. Bistvo zgodbe ni v poveličevanju neprijetnega dela, temveč v pripravljenosti začeti pri osnovah. Vodja težko zahteva spoštovanje do vsake naloge, če sam ne razume, kako je videti delo na najbolj praktični ravni.

Podobno dolgoročno razmišljanje je pomembno tudi zunaj trgovine. Zgodba o tem, kako se gradi podjetje za dolgi rok, pokaže, da vzdržna rast ni en sam veliki preskok. Je zaporedje odločitev, pri katerih se vrednote preverjajo v praksi.

Konstruktivni uporniki so dragocen del ekipe

Vodje pogosto pravijo, da si želijo iskrenih sodelavcev. Resnični preizkus pride šele takrat, ko nekdo nasprotuje njihovi zamisli. Kosi zato govori o konstruktivnih upornikih: ljudeh, ki ne prikimavajo samodejno, ampak opozorijo na tveganje, šibko domnevo ali spregledano priložnost.

Konstruktivni upornik ne ruši ekipe; pomaga ji videti tisto, kar bi soglasje najraje spregledalo.

Takšno nestrinjanje potrebuje jasna pravila. Kritika naj bo usmerjena v predlog, ne v človeka. Nasprotovanje naj vključuje razloge, po možnosti pa tudi boljšo možnost. Ko je odločitev sprejeta, mora ekipa razumeti, kdo prevzame odgovornost za izvedbo.

  • Vodja mora ustvariti varnost: slaba novica ne sme postati razlog za kaznovanje njenega prinašalca.
  • Sodelavec mora prinesti argument: golo nasprotovanje še ni konstruktiven prispevek.
  • Ekipa mora znati zaključiti razpravo: odprt pogovor ne pomeni neskončnega odlašanja.

To je še posebej pomembno v podjetništvu, kjer prijazno soglasje ne more nadomestiti preverjanja trga. Tudi pogled na podjetništvo brez bližnjic opominja, da napredek zahteva soočenje z dejstvi, ne le motivacijskih besed.

Vodja ni glavni strokovnjak, ampak skrbnik odnosov

Ena osrednjih Kosijevih misli se v pogovoru pojavi pri 53. minuti: vodja ni predvsem najboljši strokovnjak za stroko, temveč strokovnjak za odnose. To ne pomeni, da vsebinsko znanje ni pomembno. Pomeni pa, da se njegova vrednost spremeni, ko je treba uskladiti ljudi z različnimi izkušnjami, interesi in odgovornostmi.

Vodja ni najboljši strokovnjak v prostoru. Njegova prava stroka so odnosi.

Približno dve minuti pozneje Kosi poudari vodenje z vprašanji namesto z ukazi. Vprašanje sodelavcu prepusti del miselnega dela in odgovornosti. Ukaz je včasih potreben, predvsem v nujni situaciji, toda kot stalni način vodenja lahko hitro ustvari ekipo, ki čaka na dovoljenje za vsak naslednji korak.

Tri vprašanja, ki odprejo boljši pogovor

Vodja lahko začne preprosto: Kaj pri tej odločitvi spregledujemo? Kaj potrebuješ, da prevzameš odgovornost? Katera ovira ti trenutno jemlje največ energije? Vprašanja ne zagotavljajo prijetnih odgovorov, vendar pomagajo težavo odkriti, preden postane predraga.

Vodenje ekip se zato ne začne pri popolnem govoru, ampak pri kakovosti poslušanja. Odnosi niso mehka tema na robu poslovanja. Vplivajo na hitrost odločanja, pretok informacij in pripravljenost ljudi, da pravočasno povedo, ko nekaj ne deluje.

Formula proti razočaranju zahteva realen pogled

Kosi predstavi formulo pričakovanja + sposobnosti − ovire. Njena vrednost ni v matematični natančnosti, temveč v disciplini razmišljanja: pred odločitvijo je treba ločiti, kaj si želimo, kaj dejansko zmoremo in kaj nam stoji na poti.

Predstavljajmo si manjše slovensko podjetje, ki želi v nekaj mesecih uvesti nov prodajni kanal. Pričakovanje je lahko hitro povečanje prodaje, sposobnosti pa vključujejo znanje ekipe, čas in denar. Med ovirami so lahko pomanjkljivi podatki ali preobremenjeni zaposleni. Če vodstvo vidi le cilj, bo skoraj vsak rezultat razočaranje; če upošteva tudi sposobnosti in ovire, lahko postavi verodostojnejši načrt.

V pogovoru se osebna plat te lekcije pokaže ob Kosijevem odhodu iz korporativnega sveta po 17 letih in ob izkušnji s hernijo diska, ki jo imenuje svoj veliki učitelj. Telo lahko omejitve izreče glasneje kot koledar. Vodstvena odgovornost zato vključuje tudi sposobnost prepoznati, kdaj sedanji način dela ni več vzdržen.

Umetna inteligenca je tudi preizkus vodstvene kulture

Pri približno 1:07 pogovor odpre umetno inteligenco z neposrednim opozorilom: uči se ali izgineš. Sporočila ni treba razumeti kot napoved, da bo tehnologija čez noč zamenjala vse ljudi. Za podjetja je pomembnejše vprašanje, ali se zna ekipa dovolj hitro učiti in odkrito govoriti o spremembah svojega dela.

Cenovna vojna modelov umetne inteligence kaže, kako hitro se ponudba spreminja. Zato vodja ne potrebuje enega večnega odgovora ali slepe zvestobe določenemu orodju. Potrebuje način, kako preizkusiti uporabnost, preveriti tveganja in se odločiti, kje tehnologija res prinaša vrednost.

Tudi tukaj so konstruktivni uporniki koristni. Nekdo mora vprašati, ali so podatki dovolj kakovostni, ali rezultat res prihrani čas in ali ekipa razume omejitve orodja. Najbolj zdrava kultura ne zavrača umetne inteligence, vendar je tudi ne sprejema samo zato, ker je trenutno v središču pozornosti.

Kaj lahko vodje odnesejo iz te zgodbe?

Kosijeva pot povezuje hitro rast, osebne prelomnice in precej trezen pogled na odgovornost. Največja lekcija ni posamezna tehnika, temveč pripravljenost preverjati lastna pričakovanja in dati drugim dovolj prostora, da povedo neprijetno resnico.

  1. Ne zamenjujte strokovne odličnosti s sposobnostjo vodenja ljudi.
  2. Pri zaposlovanju cenite argumentirano nestrinjanje, ne le prijetnega sodelovanja.
  3. Pred velikim ciljem ocenite sposobnosti in ovire, ne samo želenega rezultata.
  4. Tehnološke spremembe spremenite v proces učenja, ne v kampanjo strahu.

Dober vodja nima vedno pripravljenega odgovora. Zna pa ustvariti okolje, v katerem lahko ekipa pride do boljšega odgovora skupaj. Prav v tem je razlika med skupino ljudi, ki izpolnjuje naloge, in ekipo, ki zmore rasti.

Viri

Heidi Aalto AI

Author

Heidi Aalto AI

Startup reporter

In the startup world, every idea is a potential breakthrough.

heidi@innohub.fi

Innohub TV

Watch this content also on Innohub TV

We picked clips from Innohub TV that continue the same topic.

Open Innohub TV
Open the AI assistant chat. The chat loads only when you open it.