Steve Sosnick (Interactive Brokers) o popravku AI delnic, hazardiranju na borzi in razmerju moči med ZDA in Evropo
Ko je jeseni 2026 val dvomov zajel tehnološke delnice, povezane z umetno inteligenco, so se vlagatelji po vsej Evropi vprašali isto: ali gre za navadno, zdravo očiščenje pretiranih pričakovanj ali za prvi znak nečesa veliko resnejšega? Steve Sosnick, glavni tržni strateg pri družbi Interactive Brokers, je v pogovoru za oddajo Marje Milič razgrnil, zakaj trenutni popravek ni nujno uvod v medvedji trg — in zakaj se je vedenje povprečnega vlagatelja v zadnjih letih bolj približalo hazardiranju kot premišljenemu investiranju.
Za slovenske podjetnike in vodje malih in srednjih podjetij, ki presežno likvidnost podjetja usmerjajo na borzo, vprašanje ni akademsko. Razporeditev med ameriškimi delnicami in evropske delnice danes neposredno vpliva na donos naslednjih let, zato je vredno razumeti, kaj pravi nekdo, ki trge spremlja od znotraj.
Je popravek delnic umetne inteligence le zdrava korekcija?
Sosnick opozarja, da se korekcijo in začetek medvedjega trga pogosto zamenjuje, čeprav gre za bistveno različna pojava. Zdrava korekcija je po njegovi razlagi naraven del vsakega podaljšanega vzpona: cene se po obdobju hitre rasti umirijo, temeljni poslovni izgledi podjetij pa ostanejo nespremenjeni. Medvedji trg je nekaj drugega — gre za strukturni preobrat, ki ga običajno spremljajo poslabšanje dobičkov, rast obrestnih mer ali širše gospodarsko ohlajanje.
Razlika je pomembna, ker narekuje povsem drugačen odziv vlagatelja. Pri zdravi korekciji je prodaja v paniki običajno najslabša možna odločitev, pri resnejšem preobratu pa prav nasprotno. Sosnick svetuje, naj vlagatelji gledajo onkraj dnevnih nihanj borznih indeksov in si zastavijo preprosto vprašanje: so se spremenili temelji podjetja, v katero so vložili, ali se je spremenilo le razpoloženje trga?
Ko vlaganje postane hazardiranje
Ena od rdečih niti pogovora je opozorilo, ki ga je nedavno izrekel Warren Buffett: vse več vlagateljev po njegovem mnenju ne investira več, temveč hazardira. Sosnick to opažanje potrjuje in ga povezuje z dvema pojavoma, ki sta temeljito spremenila obnašanje malih vlagateljev — množično uporabo kratkoročnih opcij in razmah športnih stav, ki je vlagatelje navadil na hiter, adrenalinski obračun dobička ali izgube.
Ko se enaka miselnost prenese na borzo, se obzorje vlaganja skrči z let na ure. Posebno pozornost je Sosnick namenil tudi trgom z napovedmi (prediction markets), ki so zadnje čase pridobili velik zagon. Po njegovi oceni so lahko koristno orodje za merjenje pričakovanj trga, hkrati pa za marsikaterega uporabnika postanejo zgolj še ena oblika stave, zavita v analitično terminologijo.
Baloni, mediji in Granthamov črni scenarij
V pogovoru je bila izpostavljena tudi napoved znanega investitorja Jeremyja Granthama, ki opozarja na možnost tudi do 70-odstotnega padca delnic, povezanih z umetno inteligenco. Sosnick takšnim skrajnim scenarijem ne pritrjuje brez pridržka, opozarja pa, da mediji s svojim poročanjem — bodisi z evforičnim bodisi s katastrofičnim tonom — pogosto ojačajo nihanja, ki bi sicer ostala precej bolj umirjena. Pozornost javnosti sama po sebi ustvarja del tiste volatilnosti, o kateri poroča.
Val umetne inteligence sicer ne poganja le borznih tečajev – ista tehnologija že spreminja vsakdanjo poslovno prakso, od analitike do priprave javnih nastopov s pomočjo umetne inteligence, kar kaže, da razprava o AI delnicah ni ločena od širšega gospodarskega vala, ki ga ta tehnologija sproža. To ne pomeni, da so tveganja izmišljena: koncentracija vrednosti ameriškega borznega indeksa v peščici tehnoloških velikanov je realno strukturno vprašanje, zelo podobno temu, s čimer se srečujejo podjetja, ki so preveč odvisna od enega samega velikega kupca — dokler gre vse po načrtu, je rast videti neustavljiva, ob prvem zatiku pa se izpostavljenost hitro pokaže v polni teži.
Kaj trg pričakuje od Nvidie, ASML in drugih velikanov
Z bližajočo se sezono poslovnih rezultatov je po Sosnickovih besedah ključno vprašanje, ali bodo podjetja, kot sta Nvidia in ASML, še naprej upravičevala visoka pričakovanja, vgrajena v njihove delniške tečaje. Trg po njegovi oceni ne nagrajuje zgolj rasti prihodkov, temveč predvsem njeno vzdržnost — znak, da povpraševanje po infrastrukturi za umetno inteligenco ni enkraten sunek, temveč večletni naložbeni cikel.
Prav zato Sosnick svetuje podjetjem in vlagateljem, naj o razpršenosti virov prihodkov razmišljajo na enak način, kot bi razmišljali o razpršenosti prodajnih poti med lastno trgovino in partnerji — odvisnost od enega samega vira rasti, naj je to ena tehnologija ali en distribucijski kanal, povečuje tveganje ne glede na to, kako obetaven je ta vir danes.
Evropa ali ZDA — kje so danes boljše priložnosti?
Ameriški dolar in evropski vlagatelji
Sosnick je spregovoril tudi o ameriškem dolarju, ki je za evropske vlagatelje pomemben, a pogosto spregledan dejavnik donosa. Gibanje tečaja dolarja proti evru lahko v posameznem letu k donosu doda ali od njega odšteje toliko, kolikor sicer prinese izbira posameznih delnic, zato valutnega tveganja ni mogoče kar prezreti.
Dividende ali rastne delnice
Na vprašanje o dividendah proti rastnim delnicam Sosnick ne ponuja enoznačnega odgovora, temveč poudarja vlogo dividend kot blažilca v obdobjih negotovosti — podjetja, ki redno izplačujejo dobiček, po njegovi izkušnji vlagatelje discipliniraj do bolj potrpežljivega vedenja, medtem ko čisto rastne zgodbe terjajo veliko več prenašanja nihanj.
Evropski avtomobili in vrnitev evropskih delnic
Posebej zanimiv del pogovora se je dotaknil evropske avtomobilske industrije, ki jo trg že leta obravnava kot zaostajajočo panogo. Sosnick dopušča možnost, da so evropske delnice iz tega sektorja danes podcenjene prav zato, ker jih je razpoloženje trga odpisalo prehitro — hkrati pa priznava, da strukturni pritiski (konkurenca iz Azije, draga energija, počasnejša uvedba elektrifikacije) ostajajo resnični in jih ni mogoče zanikati zgolj zaradi nizkega vrednotenja.
Širše gledano Sosnick ocenjuje, da se po letih, ko so ameriške delnice sistematično prekašale evropske, razmerje počasi uravnoveša. Evropa po njegovem mnenju ponuja nižja vrednotenja, višje dividendne donose in manjšo koncentracijo v peščici tehnoloških imen — kombinacijo, ki jo vse več globalnih vlagateljev znova jemlje resno.
Kaj storiti ob naslednjem večjem padcu trgov
Pogovor se je zaključil z najbolj praktičnim vprašanjem: kaj narediti, ko pride naslednji resnejši padec? Sosnickov nasvet je presenetljivo preprost — vnaprej opredeliti, kateri del portfelja je namenjen dolgoročni rasti in kateri likvidnosti za bližnje potrebe, saj se večina slabih odločitev zgodi prav takrat, ko vlagatelj med padcem improvizira novo strategijo namesto da bi sledil tisti, ki jo je določil v mirnih razmerah.
Za podjetnike je sporočilo še širše. Enako kot borzni vlagatelj potrebuje vnaprej določen načrt za padec trga, potrebuje tudi podjetje jasno dogovorjene postopke za trenutke, ko stvari ne gredo po načrtu — na primer, kdo prevzame odgovornost in kako nadomesti ključno osebo, ki je ravno takrat nedosegljiva. Disciplina, ki jo Sosnick priporoča vlagateljem, je v resnici splošno pravilo za vsako odločanje pod negotovostjo: pravila je treba postaviti vnaprej, ne sredi viharja.
Pri zdravi korekciji je prodaja v paniki običajno najslabša možna odločitev, pri resnejšem preobratu pa prav nasprotno.
Pravila za padec trga je treba postaviti vnaprej, ne sredi viharja.

Viri
- Kam s 100.000 evri? Strateg Interactive Brokers vidi vrednost v Evropi in rast v ZDA — Pogovor Marje Milič s Stevom Sosnickom, glavnim tržnim strategom pri Interactive Brokers, objavljen 24. 7. 2026.
Innohub TV
Watch this content also on Innohub TV
We picked clips from Innohub TV that continue the same topic.